Kolumna Jerneje Jošar: Priprave na zimo

Te dni na mojem vrtu še vedno rastejo bučke. Majhni nežni plodovi svilnate teksture in prijetnega okusa letos niso razočarali. Najedla sem se jih do konca in še naprej, toliko, da do naslednje sezone niti pomislila ne bom, da bi si kupila tiste od daleč pripeljane, gojene v rastlinjakih. In povsem enako velja za kumare. Zato sta tukaj sezonsko sadje in zelenjava, da se ju takrat dodobra najemo. Pozimi pa pride čas za druge stvari. Boste sedaj rekli, ja kaj pa lahko sploh jemo sezonskega pozimi? O, marsikaj! Tisti, ki vrtnarite že leta, desetletja, boste na tem mestu prikimali, novinci med vrtičkarji pa boste upam, brali naprej. Vrt nam namreč tudi pozimi ponuja pravo bogastvo. In če že poleti, v času, ko je zelenjave v izobilju, in sedaj, ko so vrtovi še vedno polni sveže zelenjave, mislimo na zimo, lahko tiste mrzle, sive dni ustvarjamo prav tako pisane in raznolike kulinarične vsebine, kot v drugih letnih časih. Tudi s pomočjo shrankov, ki jih delamo celo poletje in jesen. Pa s tem ne mislim običajnih vložnin v kis! Shranke naredimo na naraven način, s pomočjo bakterij. Se vam že svita? Ne? Naj spomnim na kisano zelje in repo ... To poznamo, mar ne?! No, na tak način lahko kisamo tudi vso dugo zelenjavo.

Boste rekli, ja kaj pa lahko sploh jemo sezonskega pozimi? O, marsikaj!

Pa najprej o tem, kaj še lahko posejemo in posadimo

Za jesensko zimsko bero posejemo v tem času špinačo, motovilec in azijsko listnato zelenjavo. Špinačo bomo pobrali pred zmrzaljo, motovilec in azijsko listnato zelenjavo pa bomo rezali tudi preko zime.

Sejemo in sadimo tudi zimsko solato, ki jo bomo pobirali zgodaj spomladi, ter sadimo čebulček in česen za bero v naslednjem letu.

Če že poleti, v času, ko je zelenjave v izobilju, in sedaj, ko so vrtovi še vedno polni sveže zelenjave, mislimo na zimo, lahko tiste mrzle, sive dni ustvarjamo prav tako pisane in raznolike kulinarične vsebine, kot v drugih letnih časih.

Opomnik za naslednje leto

Nam, ki smo poleti mislili na zimo , v tem času polnijo gredice posevki, ki jih bomo pobirali z gred pozimi. Julija in avgusta mislimo na zimo, zato sejemo in sadimo listnati ohrovt, glavnati ohrovt, brstični ohrovt. Vse tri bomo pobirali preko cele zime, saj ne samo da dobro kljubujejo zimskim temperaturam, celo okusnejši postanejo, ko jih ujame slana. Del škroba se namreč pod vplivom nizkih temperatur spremeni v sladkor.

Seveda sta tu jesenska endivija in radič – tak ki ga jemo v jeseni in tak, ki ga bomo rezali zgodaj spomladi, pokritega tudi pozimi.

Poletje je tudi čas za setve korenovk in gomoljnic, zame nepogrešljivo skupino zelenjadnic, ki jih uživam celo zimo. Avgusta še zadnjič posejem rdečo peso in korenček, ki ju bom pobirala z gred vse do prve zmrzali, korenček pa ponavadi pustim kar na gredah. Tako dela preko zime družbo še poleti posejani repi, podzemni kolerabi in črni redkvi. Vse to pobiram pozimi z gred kar sproti, po potrebi. Saj veste, zemlja je najboljši izolator.

Shranjevanje korenovk in gomoljnic v zabojčkih

Sicer lahko pred zmrzaljo vse korenovke in gomoljnice shranimo v zabojih v hladni kleti. Na suh in sončen dan s pomočjo vil gomolje in korene previdno izkopljemo. Lahko jih nekaj časa pustimo na zraku, da se odvečna prst posuši in jo nato odstranimo s krpo. Zelenjave ne peremo! Liste odrežemo tako, da ostane na korenu še nekaj centimetrov listnih pecljev. Odstranimo vse poškodovane korene in gomolje.

Dno zabojčka napolnimo z mivko, slamo, senom, žaganjem ali listjem.  Korene polagamo vodoravno (korenček, pastinak, peteršilj, koleraba, podolgovata rdeča pesa, podolgovata repa) ali pokonci (okrogla repa, okrogla rdeča pesa, zelena, črna redkev). Med seboj naj se ne dotikajo. Nato jih pokrijemo s polnilom (mivka, slama...). Nalaganje lahko ponovimo še nekajkrat, kolikor nam dopušča višina zaboja. Zaključimo s slojem polnila.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Pravila, kako kombinirati različne oblike testenin in omake