Kolumna Mateje Tamše: Saga o priklopu na elektriko

Uvodoma, zato da boste kolumni lažje sledili, naj povem, da je za predmetni postopek pomembno, da ločimo med tremi različnimi subjekti: 

• elektro podjetjem, ki zagotavlja električno omrežje,
• podjetjem, ki elektriko distribuira (in mu dejansko vsak mesec plačuješ račun za elektriko) in 
• podjetjem, ki se dejansko ukvarja s polaganjem kablov za elektriko ter električnih omaric.

Najprej je bilo treba urediti služnosti – že pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Za elektriko je svoje vzorčne služnostne pogodbe pripravilo pristojno elektro podjetje. Pa se je zapletlo že tam, ko so navedli samo enega soseda kot lastnika parcele, namesto da bi navedli oba. Ta zaplet smo z njihovo pravno službo uredili dokaj hitro, čeprav je seveda za sabo potegnil slabo voljo, dodatne poti in nekaj stroškov. Takrat še niti približno nisem vedela, kaj vse me še čaka v bližnji prihodnosti.

Z izkopi, tudi za komunalne priključke, smo začeli hkrati z izkopom temeljne plošče, torej konec avgusta 2021. Za vsak priključek posebej sem se pozanimala, kaj vse mora naš gradbinec položiti, da kasneje pri polaganju kablov oziroma cevi ne bi bilo kakšnih težav. Po pogodbi z izvajalcem montažne hiše smo elektriko na parceli morali zagotoviti v roku 60 dni po začetku montaže hiše – takrat se namreč po okvirni časovnici montira, priključi ter zažene toplotna črpalka. Za izvedbo električne napeljave po hiši ter vezavo hišne električne omarice je bil zadolžen izvajalec montažne hiše, tako da s tem nismo imeli dodatnega dela.

Bila sem, milo rečeno, šokirana. Ugotovila sem, da pri elektriki pravzaprav nič ni povsem logično. 

Ker pri urejanju vsega potrebnega za priklop elektrike nisem pričakovala posebnih zapletov, sem nekje oktobra, malo pred montažo, začela ugotavljati, kaj moram pravzaprav storiti. Takrat pa se je začelo. Na spletu sem našla neko vlogo in jo posredovala distributerju električne energije. Napaka številka ena. Na to vlogo se ni odzval nihče, zato sem po dobrem tednu zavrtela telefon ter dobila njihovo referentko. Ta mi je pojasnila, da je moja vloga brezpredmetna, saj moramo najprej urediti fizični električni priključek pri tistem elektro podjetju, ki je pri nas pristojen za zagotavljanje električnega omrežja – za nas je to Elektro Celje – je pa tako, da je menda pri vseh podjetjih po različnih regijah postopek priklopa zelo podoben. Dobro. Naslednji korak je bil, da sem poguglala, kaj moram urediti pri njih. Ugotovila sem, da je na spletu pod razdelkom 'vloga uporabnika za priključitev in dostop' kar nekaj obrazcev. Kljub temu, da se imam za dokaj spretno pri izpolnjevanju obrazcev, saj je to do neke mere tudi del moje službe, sem pri izpolnjevanju teh obrazcev naletela na kar nekaj nejasnosti in imela precej vprašanj. Tako sem se spet zatekla k telefonu in našla svetovalko Elektra Celje v našem kraju. Ta me je v okviru 20-minutnega telefonskega pogovora vodila skozi obrazce in mi pojasnila, kaj moram kje izpolniti in kaj moram na določeni točki postopka pravzaprav še storiti. Pa mi na koncu vseeno ni bilo jasno, kaj in kako in kateri obrazci bodo zdaj pravilno izpolnjeni in kateri ne. Poleg tega so morali nekatere obrazce podpisovati še drugi ljudje, nadzorniki, poimenovani na različne načine, za katere pravzaprav nisem imela ideje, kdo so. Nekateri podatki na obrazcih so se ponavljali, za druge pa še vedno nisem vedela, kaj moram pravzaprav izpolniti. Svetovalki sem na koncu rekla, da se mi postopek res zdi zapleten, ter jo vprašala, če so že razmišljali, da bi ga poenostavili. Pa mi je odvrnila: 'Zato pa smo tu za vas mi, da vam svetujemo.' Aha, dobro, potem se gremo pa tako, ne? 

Ko sem uspela vsaj delno izpolniti obrazce, pa sem ugotovila, da se moramo obrniti še na tretje, zasebno podjetje, ki nam bo dejansko položilo kabel čez sosedovo parcelo od razdelilne omarice pa do naše parcele ter nam postavilo električno omarico - ker teh storitev podjetje, ki zagotavlja omrežje, sploh ne nudi. Bila sem, milo rečeno, šokirana. Res sem bila prepričana, da to zagotovijo ti, ki so zadolženi za zagotavljanje omrežja, ker se mi je zdelo to edino logično. Pa sem ugotovila, da pri elektriki pravzaprav nič ni povsem logično. 

Urejanje vsega skupaj z zapleti se je premaknilo že globoko v december, z montažo hiše pa smo začeli konec oktobra. Tako da sem bila že kar pod pritiskom, če mi bo uspelo vse urediti pravočasno in v roku, dogovorjenem s pogodbo.

Po dobrih dveh mesecih smo v naši hiši v začetku februarja 2022 prvič prižgali luč. Pa še en medklic – šli smo neposredno na gospodinjski odjem.

Sredi decembra je sledila misija iskanja izvajalca, ki bi nam položil kabel od razdelilne omarice do električne omarice, ter povezal električno omarico z našo hišo, v nekem razumnem roku ter za neko razumno ceno. Pridobila sem dve ponudbi, ki sta si bili spet pravzaprav zelo primerljivi. Podjetja, ki se pri nas ukvarjajo s polaganjem električnih kablov, so zasebna, tako da smo se za izvedbo dogovorili precej hitro, kljub novoletnim praznikom vmes – z izvedbo sem pridobila še enega od potrebnih podpisov na vseh tistih obrazcih, ki se jih spomnite od začetka. Pa smo spet dobili račun za približno 1.500 EUR za opravljena dela. 

Končno smo lahko sklenili pogodbo z Elektrom Celje, poleg nje smo dobili tudi račun za števec ter priključnino – dobrih 1.000 EUR. Ko smo jo podpisali ter plačali račun, so prinesli še elektro števec, ki so nam ga namestili v električno omarico ter opravili meritve, če vse deluje tako, kot mora. Vse skupaj je zahtevalo kar nekaj telefonskih pogovorov – usklajevanja izvajalcev vseh podjetij, nadzornikov za električno omrežje, pravilnega zaporedja vlaganja obrazcev, ni da ni.

Ste mislili, da smo že končali? Nismo še. Sedaj, ko smo pridobili vse podpise na tistih famoznih obrazcih, imeli položene kable, postavili električno omarico, imeli v njej števec, smo morali skleniti pogodbo še z distributerjem električne energije. Na srečo je bilo to najhitrejše od vsega, čeprav smo jo sklepali v času, ko so bili izjemno zasedeni z množično menjavo zaradi povišanja cen električne energije pri drugih ponudnikih. 

Ko smo sklenili še pogodbo z distributerjem, je lahko Elektro Celje končno izvedlo priklop in prav spomnim se tistega prazničnega dneva, ko smo po vseh telefonskih pogovorih, izpolnjenih obrazcih, plačanih računih in sklenjenih pogodbah po dobrih dveh mesecih od začetka montaže v naši hiši v začetku februarja 2022 prvič prižgali luč. Pa še en medklic – šli smo neposredno na gospodinjski odjem.

Če se vam zdi tokratna kolumna zmedeno napisana, je to verjetno tudi zaradi tega, ker celoten postopek takšen je ... 

Na svojem Instagram profilu sem spraševala sledilke, kakšne izkušnje so imele s priklopom električne energije one. Presenečeno sem ugotovila, da imajo skoraj vsi iz cele Slovenije podobne izkušnje. Da se skoraj nihče ne znajde v kupu obrazcev, ki jih je treba izpolniti za priklop, doživljajo med postopkom različna presenečenja, še z dodatnim bonusom, da na nekaterih koncih vse skupaj traja še dlje.

Če se lotevate postopka priklapljanja na električno omrežje, vam res želim vso srečo in veliko mero potrpežljivosti. Današnjo kolumno sem zapisala ravno z namenom, da vsaj komu olajšam postopek priklopa na električno energijo in bo mogoče pri celem postopku doživel kakšno presenečenje manj, kot sem jih doživela jaz – in če se vam zdi zmedeno napisana – je to verjetno tudi zaradi tega, ker celoten postopek takšen je – ni taka samo moja izkušnja, ampak imajo podobne izkušnje praktično vsi, s katerimi sem govorila in so to že uspeli urediti.

O AVTORICI
Mateja Tamše je diplomirana pravnica, sicer pa profesionalna fotografinja in mama. V virtualnem svetu jo srečate pod vzdevkom Mami na kvadrat in pol, saj občasno piše tudi svoj blog.

V prihodnjih mesecih bo v kolumnah z nami delila izkušnje z gradnjo montažne hiše in selitvijo v nov kraj, kar bo za petčlansko družino velika prelomnica.