Permakulturo in biodinamiko lahko kombiniramo

Pa poglejmo najprej na kratko, kaj sta permakultura in biodinamika.

Permakultura

Avstralca Bill Mollison in David Holmgren sta leta1974 v besedi in sliki spravila na papir načela permakulture. Beseda permakultura je skovanka iz besed permanentna agrikultura – trajno kmetijstvo. Permakultura posega na vsa področja človekovega bivanja. V njej se prepletajo ekologija, krajinarstvo, ekološko kmetijstvo, arhitektura in gozdarstvo. Z znanji, ki jih permakultura črpa iz opazovanja narave in naravnih sistemov, modrosti, ki jih vsebujejo tradicionalni načini kmetovanja, in sodobnih znanstvenih in tehničnih spoznanj, ustvarja sožitje in harmonijo med človekom in naravo, skrbi za zemljo in skrbi za ljudi. Poudarek ni na posameznih elementih, temveč na povezavah med njimi. Sistemi morajo biti zastavljeni in načrtovani tako, da se čim bolj vzdržujejo sami.

Biološko dinamično kmetovanje

Biodinamika je metoda kmetovanja, ki poleg zgoraj omenjenih ekoloških zakonitosti upošteva zakonitosti naravnega gibanja Zemlje in letnih časov. Utemeljitelj biodinamične metode je dr. Rudolf Steiner. Z upoštevanjem kozmičnih interakcij in ritmov je mogoče obdelovalno zemljo, ki ji usihajo življenjske moči, okrepiti. Dr. Steiner je kmetom priporočil uporabo posebnih pripravkov iz rastlin in živalskih delov ter ravnanje po kozmičnih ritmih od začetka rasti rastline do konca, torej od setve do spravila pridelka. S pomočjo teh metod bi rastline spet razvile sposobnost sprejemanja kozmičnih energij in postale vitalne. Steinerjeve modrosti biodinamike je povzela Maria Thun, ki je z natančnim opazovanjem in zapisovanjem prišla do številnih ugotovitev in jih tudi znanstveno utemeljila. Njen Setveni priročnik, ki temelji na podlagi raziskovanj zvezdnih konstelacij, je temeljno vodilo vsakega biodinamičnega kmetovalca.

Izberite po svoji meri

Spomnim se, s kakšnim navdušenjem sem prebirala prvo knjigo o permakulturi. Stran za stranjo je prinašala nova razodetja, ki so mi bila tako zelo blizu, da sem vedela, da bo moj vrt čisto takšen. Ne samo ekološki, tudi vse principe, ki jih zagovarja permakultura, bom poskusila uresničiti. Motilo me je le nekaj: zaradi poudarjanja ponovne uporabe stvari, npr. avtomobilskih gum, lahko vrt hitro deluje kot smetišče. Ne, tega na mojem vrtu ne bo. 

Moj odgovor na vprašanje, kaj je boljše, permakultura ali biodinamika, je vedno enak: »Berite, se seznanite s teorijo, potem pa poskusite v praksi. Oboje. Počnite tisto, kar ustreza vam, vašim načelom, vašemu načinu življenja. Pomembno je le eno in edino, nikar si ne dovolite, da bi postali suženj svojega vrta! Delo na njem si prilagodite tako, da zraven uživate in se sproščate!«

Biodinamika, moram priznati, me nikoli ni tako navdušila. Ves čas branja in raziskovanja mi je kljuvalo v glavi: Jerneja, ti nimaš časa za tak način vrtnarjenja. In še nekaj. Biodinamiki zagovarjajo oranje in prekopavanje, kar mi nikakor ni šlo skupaj z dejstvi, kako delujejo zadeve v tleh, koliko organizmov živi v njih in kako s prekopavanjem vplivamo nanje. Po drugi strani pa so mi bile trditve, da se rastline sejejo in sadijo ob zanje ugodnih dnevih, čisto jasne. Saj so že v davni preteklosti sekali drva ob primerni luni, tudi mesili in pekli kruh, ko je bila prava luna. Pa sem si rekla, prav, bom pa delala čim več po luninem setvenem koledarju. Tukaj se je v praksi marsikdaj zataknilo, saj me je lovljenje zadnjih minut, primernih za setev npr. solate, spravilo na rob joka. Dokler si nisem rekla, da to početje nima smisla, saj kakor lahko luna in konstelacije planetov vplivajo na rast in razvoj rastlin, verjetno na to vplivam tudi jaz s svojo energijo in počutjem.

Zakaj ne bi torej kombinirala obeh metod ekološkega vrtnarjenja? Vzela od vsake tisto, kar mi ustreza?

Zatorej: Vrta ne prekopavam, ampak se ravnam po principih permakulture, torej samo rahljam ter skrbim, da so tla vedno zastrta in zaščitena pred zunanjimi dejavniki. Tako ostajajo rahla, ni mi treba veliko zalivati, pletje pa je prav tako preteklost. Težkih del na mojem vrtu torej ni, tudi stalna prisotnost ni potrebna. Mirno lahko odidem na dopust tudi za deset dni, ne da bi komu drugemu predala skrb za vrt. Držim se luninega setvenega koledarja, če se le da. Delam pripravke za varstvo rastlin sama. Le pripravkov iz roga ne. Gnojim samo s kompostom. Hlevskega gnoja ne uporabljam. Na vrtu uporabljam naravne materiale, ti so večkrat ponovno uporabljeni, plastike in ostalih umetnih materialov pa na mojem vrtu ni.