Biodinamična pridelava: Organske snovi v tleh ne smemo izgubiti

Matjaž Turinek, doktor kmetijskih ved, nosilec dejavnosti Ekološko kmetijstvo in izobraževanje Zlate misli v Jarenini, se z ženo Majo že več kot desetletje posveča celostnemu poslanstvu trajnostnega biodinamičnega kmetovanja. Pri tej viziji mu ne manjka poglobljenega znanja, znanstvenega pristopa, raziskovalne vneme in tudi ne preverjenih izkušenj, poguma in svežih idej. Te nadgrajuje v okviru številnih mednarodnih strokovnih srečanj in izobraževalne dejavnosti, ki jo vodi. Biodinamično kmetovanje že z besedo nakazuje na so­ustvarjanje raznolikosti znotraj kmetije kot samozadostnega zaključenega organizma, v katerem je vse med seboj povezano, odvisnost od zunanjih vnosov, ključnih za delovanje kmetije, pa je zelo majhna.

»Nisva revolucionarja, sva evolucionarja«

Pri biodinamičnem kmetovanju gre, kot rad poudari Matjaž Turinek, za evolucijski proces kot bolj trajnostni način v prizadevanju spremeniti svet na bolje, v nasprotju z revolucionarnim. Pri tem sta ključna upoštevanje izkušenj in znanja iz preteklosti in selektivni pristop, ki dolgoročno teži k izboljšavam.

Na kmetiji smo sogovornika zmotili ravno med spomladanskimi opravili obrezovanja sadnega drevja, malin, robid, ameriških borovnic in ribeza, med setvijo in presajanjem zelenjadnic, čemur bosta kmalu sledili setev jarega žita in priprava zemlje v starem sadovnjaku, kjer bodo zasadili nova drevesa. Obsežni nasadi jablan, s sistemom protitočnih mrež, so v razprostrtem pogledu dajali vtis ogromne jadrnice z več jambori in dvignjenimi jadri, imena različnih sort jabolk, ki jih rodijo, pa so zvenela naravnost plemenito. Od novejših, odpornih proti glivičnemu obolenju jablanov škrlup, tu uspevajo sorte galiwa, crimson crisp, renoir, topaz, fujion, opal, sirius, od starih sort pa beličnik, discovery, mošancelj, carjevič in bobovec.

Tudi za prostovoljce
Matjaž Turinek, doktor kmetijskih ved, daje v sklopu dejavnosti Ekološko kmetijstvo in izobraževanje Zlate misli velik poudarek izobraževanju, ki poteka v obliki predavanj za različna društva in skupine, prek društva EkoPot pa na kmetiji sprejema tudi prostovoljce.

Manj potrate, več organske snovi

Pomembni dejavniki pri biodinamičnem in ekološkem kmetovanju so zmanjšanje potratne rabe energije, način obdelave tal, uporaba domačega komposta na podlagi bio­dinamičnih pripravkov in ustrezno škropljenje (z gnojem in kremenom iz roga). V nasprotju s konvencionalnim in integriranim kmetovanjem so prepovedani mineralna gnojila, sintetična škropiva in genetsko obdelana semena ter sorte. Matjaž Turinek je pojasnil, da sta pri biodinamičnem sistemu zaradi izključenosti mineralnih gnojil že v osnovi prihranjeni dve tretjini energije, pri načinu obdelave tal pa je velik poudarek na minimalni, plitvi obdelavi: »Oranje in brananje nista poglavitna, več poudarka je na plitvi obdelavi, morda večkratni, z večjo hitrostjo in delovno širino. Poraba nafte se tako zmanjša za polovico, pa tudi tla so hvaležna, v zgornjih plasteh so fino grudičasta in voljna. V rastlinjaku jih denimo obdelujemo s kolesnim okopalnikom oziroma kolesno motiko, jih ne lopatimo in obračamo, s čimer v njih ohranjamo visok delež organskih snovi in rodovitnost. Dolgoročno je tako tudi poraba energije manjša, ker se za mehkejša tla porabi manj vlečne moči. Hitreje jih je mogoče obdelati tudi glede na letni čas, prav tako se hitreje osušijo do optimalne vlage.«

Organsko snov v tleh lahko pretežno izboljšujemo z vnosom prek rastlin, s t. i. zelenim gnojenjem, denimo z deteljno-travno mešanico, ki je v sklopu sedemletnega kolobarja lahko uporabljena tudi kot zastirka v tleh dve leti. Pri rastlinah, ki imajo večjo potrebo po hranilih, je na približno dve leti omenjenega kolobarja smiselno dodajati tudi kompost, pri čemer, poudari sogovornik, lahko vsakršno pretirano gnojenje tal povzroči nevšečnosti. Po do zdaj znanih izsledkih je biodinamika edini način, s katerim se delež izredno pomembne organske snovi ne izgublja. Ravno ravnovesje tal je ključno za zdravo rast rastlin: »V biodinamiki je eden glavnih postulatov zavedanje, da ne hranimo rastlin, temveč tla, iz katerih te za rast in razvoj črpajo vse, kar potrebujejo.«

PREBERITE ŠE: BIODINAMIČNI PREPARATI ZA ŠKROPLJENJE

Ne le tehnika, predvsem filozofija

Ob seznanjanju z biodinamičnim kmetovanjem, njegovimi smernicami in osnovnimi postulati kaj hitro ugotovimo, da ne gre zgolj za eno izmed številnih obdelovalnih tehnik, temveč poglobljeno filozofijo. Biodinamika upošteva sozvočje z naravnimi in kozmičnimi ritmi ter energijami, celovito povezanost narave in človeka ter širše dojemanje vzročno-posledičnih povezav, nujnih za obstoj in preživetje rastlin, živali in človeka. Dr. Turinek poudarja, da se lahko do temeljnih zakonitosti biodinamike in celovitega razumevanja vseh povezav znotraj nje dokopljemo predvsem z vztrajnim delom in opazovanjem, kar je po njegovem tudi ena temeljnih vrednot tovrstnega kmetovanja: »Ljudje se večinoma prestrašijo nefizičnega vidika biodinamike, ko pa naredijo premik in jo začnejo spoznavati izkustveno, z opazovanjem, tudi lažje razumejo načela, ki delujejo v ozadju. Ko se k celovitosti bio­dinamike pristopi s praktičnega vidika, se razblinijo mnoge abstraktne predstave o njej.«

Po sogovornikovih besedah je zanimanja za ta način pridelave v svetu, pa tudi v Sloveniji, vedno več. Skepsa, ki je še do nedavnega veljala v odnosu do biodinamike v svetu znanosti, v zadnjem času izzveneva in letos bo organizirana že tretja znanstvena konferenca s tega področja, ki bo potekala v Veliki Britaniji. Prav tako se ji posveča vedno več raziskovalcev na različnih univerzah po svetu, s čimer se bogatijo tudi znanstveni viri, je še dodal.

Košarice
Zelenjavne košarice z biodinamične kmetije Turinek je po naročilu mogoče prevzeti redno vsak četrtek v Mariboru in vsakih 14 dni v Ljubljani.

Partnersko kmetijstvo

Izrednega pomena v prepletu posameznih delov kmetije v celoto je vključenost ljudi, torej potrošnikov, ki imajo v okviru biodinamičnega kmetovanja pri Turinkovih priložnost, da se seznanijo s krogotokom pridelave pridelkov, vse do trenutka, ko se ti znajdejo na domačem krožniku: »Pomembno je, da naše stranke ozavestijo proces v celoti in spoznajo, kako pride hrana do njihovega doma, kar jim denimo v praksi omogočimo spomladi in jeseni ob dnevih odprtih vrat. Biodinamični način pridelave bi lahko imenovali tudi ozaveščeno kmetovanje, ki temelji na zavedanju, kje si, zakaj in kaj tam počneš, ter razumevanju vseh povezav.«

Odločilen pri odnosu med pridelovalcem in potrošnikom je po sogovornikovih besedah ravno koncept dolgoročnega in stabilnega stika s stranko, saj naključni stik ne zadošča. Izdelke prodajajo v okviru partnerskega kmetijstva in tedenske dostave zelenjavnih košaric, s čimer se je dr. Turinek seznanil že med študijem. Takšen način prodaje pridelovalcu zagotav­lja neposredno povezavo s stranko, hkrati pa predvidljivost in gotovost. Ni namreč zanemarljivega pomena, za koga pripraviš pridelke, tako z organizacijskega kot logističnega vidika, kajti odvisnost od naključnega kupca nikakor ni smotrna. Pred tremi leti so sistem nadgradili še s predzakupom letine, kar pomeni, da si posameznik že na začetku leta izbere želene pridelke, jih kupi, potem pa mu jih skladno z dogovorom dostavljajo.