Vrtičkarji, letos posvojite tri dragocene načine oskrbe tal

Morda se tistim, ki tega še ne prakticirate, zdi preveč sprememb naenkrat – seveda jih lahko uvedete postopoma, skozi več sezon – a vsi trije načini gredo z roko v roki. Zaradi vseh treh so tla bolj rahla, rastline pa so enakomerneje oskrbljene z vodo in bolj zaščitene pred posledicami vremenskih ekstremov. Poleg tega je obdelava tal le z rahljanjem lažja, če so prej pokrita z zastirko.

Zastiranje tal

Kako, kdaj in s čim zastiramo: Zastiranje tal pomeni pokrivanje golega prostora med rastlinami na gredici z rastlinskim materialom: plevelom, ki ne semeni, porezanimi zdravimi deli vrtnih rastlin, senom, slamo, svežim ali suhim listjem, pokošeno travo z zelenice in napol preperelim kompostom. Ta se dobro obnese tudi, če imamo težave s polži, ki iščejo sveže delce, teh pa v njem ni. Pravkar posejanih površin ne zastiramo, če sejemo v vrste, pa sejemo v ozke jarke med zastirko. Material za zastirko mora biti neoporečen: ne škropljen, brez rastlinskih bolezni in škodljivcev. Svežo pokošeno travo uporabimo šele, ko ovene. Organsko maso naložimo na gredice štiri ali pet centimetrov na debelo (na začetku sezone manj) in jo sproti dopolnjujemo (razpadanje zaradi zunanjih vplivov). Če se nam v deževnem in hladnem obdobju zdi, da bi vlažna zastirka utegnila plesneti, jo obrnemo, da se posuši. Zastirko pustimo na tleh tudi potem, ko jeseni poberemo vrtnine.

Na vrtu boste prednosti zastirke najhitreje opazili. Foto: Alison Hancock/Shutterstock

Koristi organske zastirke: Z zastirko tla zaščitimo pred izgubo vlage in toplote, poleti pa pred pregrevanjem, izsuševanjem, preprečimo spiranje in zbijanje tal zaradi padavin, omejimo rast plevelov, hkrati pa je organski material hrana za koristne talne organizme. Zastirka te tudi ščiti. S pokritih tal voda laže pronica v globlje plasti, razpadajoča zastirka bogati zemljo s hranili, poleg tega pa pokrita tla z večjo lahkoto obdelujemo le z rahljanjem.

Namesto globokega prekopavanja le rahljanje zemlje

Kako deluje obdelava tal brez prekopavanja: Namesto da bi gredice jeseni ob gnojenju ali spomladi prekopali z vilami, prekopno lopato ali jih sfrezali (pri teh postopkih se zgornjih 20 do 25 cm talnih plasti obrne na glavo), tla le zrahljamo z vilami ali namenskim orodjem. To naredimo jeseni ob dodajanju komposta ali hlevskega gnoja in po potrebi pred vsakim novim sajenjem ali setvijo. Če je na njih veliko grobe organske zastirke, to pred rahljanjem umaknemo in tla nato znova zastremo.

S prekopnimi vilami rahljamo tako, da jih zapičimo v tla, pomaknemo ročaj naprej in nazaj in ponavljamo ped za pedjo po vsej gredi. Bolj zbita so tla, bolj na gosto zapikujemo vile. Mnogi vrtičkarji prisegajo na rahljanje tal z orodjem, ki se z uveljavljanjem novega načina obdelave hitro pojavilo na trgu: bodisi z ruskimi vilami bodisi z ročnim kultivatorjem, ki mu pravijo tudi spiralne prekopne vile. Pri slednjih ročaj s pomočjo vzvoda le obrnemo in pri tem s spiralno zavitimi zobmi prst le horizontalno obrnemo.

Ruske vile so naprodaj tudi pri nas. Foto: Larisa Rudenko/Shutterstock

Koristi rahljanja namesto prekopavanja: Če tal ne obračamo na glavo, temveč jih le rahljamo, ohranjamo ravnovesje živalskega sveta in mikroorganizmov v različnih plasteh tal. Tudi ti namreč vplivajo na strukturo tal, vsebnost kisika in vode v njih in dostopnost hranil koreninam.

Gnojenje s kompostom

Priprava komposta – iz česa, kako: Za kompostiranje (zlaganje v plasti in oskrbo kupa tako, da se organske snovi s pomočjo mikroorganizmov čim prej razgradijo) so primerni zmleto odpadno vejevje, trava in listje, stara zemlja lončnic, rože in plevel, zelenjavni in sadni odpadki, lesni pepel, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke in ostanki rastlinskih jedi. Mednje ne sodijo mesni odpadki, maščobe ter mačji in pasji iztrebki. Kompost navadno dozori v šestih mesecih po zlaganju, vendar ga je najbolje uporabiti naslednjo jesen. Več o postopku kompostiranja preberite tukaj.

Uporaba komposta: S kompostom lahko gnojimo vse zelen­jadnice, zelišča in okrasne rastline. Gnojimo lahko spomladi pri pripravi gredic in jeseni. Koreninski sistem trajnic, zelišč in okrasnih rastlin s kompostom že jeseni zavarujemo pred mrazom (položimo ga kot zastirko), spomladi pa ga plitvo vkopljemo v zgornjo plast zemlje. Tako naredimo tudi v primeru, da gnojimo ob spomladanski pripravi gredic. Ob sajenju sadik ga lahko dodajamo v sadilno jamico.

Na kompost gredo tudi ostanki sadja, zelenjave in jajčne lupine, mesa pa ne. Foto:Nieriss/Shutterstock

Koristi gnojenja in zastiranja s kompostom: Gnojenje s pravilno pripravljenim kompostom je odlično za ohranjanje dolgoročne rodovitnosti tal, veliko boljše je od uporabe mineralnih gnojil. Z njim vnašamo v tla organsko snov, ki je pomembna za tvorjenje humusa, tla so bolj rahla in prepustna, v njih je več zraka, voda ne zastaja na površju, temveč pronica v globino. Hranila iz vrtnega komposta so rastlinam dostopna takoj, medtem ko mora odležan hlevski gnoj v tleh še vsaj dva meseca razpadati.