Košnja trave je eno izmed nujnih in spomladi, poleti ter v zgodnji jeseni eno izmed najpogostejših opravil, ki se mu posvečajo lastniki hiš. Tudi če z vrtnarjenjem nimate veliko izkušenj, ste kosilnico zagotovo še držali v rokah. A z najpogostejšimi napakami pri košnji lahko hitro lepo zelenico hitro spremenimo v rumeno puščobo. Čemu se moramo pri košnji trave nujno izogibati, da bomo na vrtu lahko vedno znova občudovali zeleno preprogo?

Trava je prekratko postrižena

Dolžina odkosa naj bo krajša od 2,5 centimetra.

Če boste travo kosili zelo nizko, se boste morda res izognili košnji za teden dni, a prenizka trava ne bo uspešno opravljala fotosinteze, poleg tega pa bo ogromno energije porabila za obraščanje, kar jo bo izčrpalo. V zelo kratko postriženi travi bo prazne kotičke hitro zapolnil plevel, v poletni pripeki jo sonce požge.

Rezila v kosilnici dvignite in travo kosite večkrat. Najbolje se je držati pravila, po katerem nikoli ne odrežete več kot tretjino listne mase. Če ste pustili, da je trava preveč zrasla, rezila na kosilnici dvignite čim višje in jo nekaj dni kasneje pokosite še enkrat – tokrat rezila premaknite nižje. Dolžina odkosa naj bo krajša od 2,5 centimetra.

Sicer pa  lahko travo kosite nižje spomladi in jeseni, ko ni tako vroče in sonce ni tako močno, vendar naj ne bo nižja od 4 centimetrov. Poleti naj bo pokošena trava visoka vsaj 5 centimetrov.

PREBERITE ŠE: Trata: Zmotno je prepričanje, da potrebuje le košnjo 

Pokošeno travo vedno pobirate

Pri vsaki košnji spremenite smer.

Pri tem so mnenja deljena: nekateri odkos puščajo na zelenici, saj s tem zaščitijo porezano travo pred žgočim soncem in visokimi temperaturami, hkrati pa jo pognojijo. Drugi pokošeno travo, ki se jim nabira v košu, vedno stresejo na kompostnik ali odnesejo v zbirni center za biolške odpadke. Strokovnjaki pojasnjujejo, da odkos, ki ni daljši od 2,5 centimetra, ne bo škodil vaši zelenici, če ga boste pustili na njej. Poleg tega boste z njim nahranili deževnike.

Če odkos puščate na trati, pa ne pozabite pomesti dovoza ali ceste, saj bi ga dež lahko spral v jašek za meteorno vodo in povzročil zamašek. S pesticidi tretirana trava, ki bi zašla v meteorno vodo, lahko poleg tega predstavlja grožnjo številnim živalskim vrstam.

Ne spreminjate smeri košnje

Če boste travo vedno kosili v isti smeri, bo začela tudi rasti v eno smer. Pri vsaki košnji spremenite smer. S tem vam bo uspelo pokositi tudi kakšen plevel, ki se je pojavil, in zrahljali prst.

PREBERITE ŠE: Zakaj je vonj po sveže pokošeni travi tako prijeten?

Kosite vlažno ali mokro travo

Nikoli ne kosite trave, ko je mokra. Ne samo, da bo opravilo bolj umazano, s hojo po mokrih tleh škodite travnim koreninam. Zaradi zrahljane zemlje lahko iz nje potegnete bilke s koreninami vred. Z delom na mokri travi pripomorete k širjenju rastlinskih bolezni, poleg tega pa je takrat večja verjetnost, da vam spodrsne in se poškodujete.

Pozabite nabrusiti rezila

Nikoli ne kosite trave, ko je mokra. 

Če opazite, da kosilnica na reže travnih bilk tako kot prej, najprej poskusite nabrusiti rezila. Ta delujejo enako kot kuhinjski noži – sčasoma postajajo vse bolj topa. Nenabrušena rezila lahko travo poškodujejo (raztrgajo), kar jo naredi bolj dovzetno za bolezni in škodljivce. Vzemite si čas in dvakrat na leto preglejte rezila.

PREBERITE ŠE: Setev trave do konca septembra