Trata: Zmotno je prepričanje, da potrebuje le košnjo

Setev novih travnatih površin opravimo spomladi ali jeseni, ko so tla vlažna in sonce šibkejše. Spomladi počakamo, da se tla ogrejejo vsaj na 13 stopinj Celzija. Sejemo od srede aprila do sredine maja. Za dobro rast trave naj bo vsaj 10 cm kakovostne prsti, pod njo pa plast dobro odcedne in zračne prsti.

Pred setvijo tla dobro pripravimo, če se le da, vsaj kakšen teden prej. Površino prelopatimo in odstranimo večje kamenje, populimo plevel in potresemo s kompostom. Organska snov bo obogatila tla s hranili, hkrati pa pomagala zadrževati vodo. Če so tla zbita in težka, dodamo poleg komposta še kremenove peske, če so peščena, pa več komposta. V kislih tleh trava slabo uspeva, razvija se mah, zato pred setvijo v prst vmešamo kalcijev karbonat, ki bo dvignil pH tal. Tudi na senčnih in vlažnih legah se razraste mah. Tukaj je smiselno namesto trate zasaditi primerne pokrovne trajnice.

Ko smo prst pripravili, jo čim enakomerneje poravnamo in poteptamo z valjarjem ali desko, ki jo prelagamo po površini in po njej hodimo.

PREBERITE ŠE: Trata: Poskrbimo za pomladno spodbudo 

Setev

Travno mešanico izberemo glede na lego – senca ali sonce in namen (okras, igranje nogometa). Za lažjo setev seme pomešamo s peskom in ga čim enakomerneje potresemo po površini. Pokrijemo s tanko plastjo (1 cm) toplotno obdelanega komposta (tak ne vsebuje semen plevela) ali kakovostne prsti. S tem ga tudi zavarujemo pred ptiči. Ponovimo postopek valjanja ali teptanja. Po setvi vso površino dobro zalijemo (vsaj do 10 cm globine) z razpršenim curkom. Poz­neje, če ni dežja, redno zalivamo.

Polaganje trate
Travna preproga je idealna rešitev, če želimo hiter rezultat. Po njej bomo lahko veliko hitreje hodili, kakor če bi trato sejali. Tudi širokolistnih plevelov, ki bi sicer vzklili skupaj s travo, na začetku ne bo. Čaka pa nas vsaj 14 dni rednega zalivanja, da se travne korenine dobro vrastejo.

Seme bo vzklilo v približno desetih dneh, nato bo sledilo hitro razraščanje. Prvič poprimemo za kosilnico, ko zraste trava do višine 10 cm. Pokosimo jo na 6 cm višine. Morebitne širokolistne plevele, ki vzklijejo skupaj z njo, takoj odstranimo.

PREBERITE ŠE: Setev trate: Do poletja 
se mora zgostiti

Širokolistni plevel v trati so predvsem marjetice, plazeči skrečnik, trpotec, regrat ... V manjšem številu so te rastline dodaten okras, če pa pustimo, da se razmnožijo, bodo zadušile travne bilke, trava ne bo več rasla, zavladala bo združba prej omenjenih rastlin in še kakšnih zraven. Torej sproti odstranjujte plevel, najbolje kar z nožem oziroma motiko, tako da rastlino odstranite s celo korenino. Uporabo herbicidov odsvetujem.

Poleg redne košnje je treba trato enkrat na leto prezračiti, pognojiti in po potrebi dosejati novo seme. To storimo spomladi ali jeseni. Spomladi s temi opravili počakamo, da bo trata v bujni rasti – šele po tretji košnji. Le tako se bodo lahko mehanske poškodbe takoj popravile.

Najprej z grabljami, ki jih pomikamo nazaj-naprej, odstranimo s trate vse odmrle dele rastlin. Sledi zračenje z zabadanjem vil v razmiku 10 cm. S tem postanejo tla bolj prepustna, preprečimo zastajanje vode in omogočimo, da pride v zemljo tudi kisik. Luknje zapolnimo s kremenovo mivko, ki pripomore k zračnosti, odcednosti in odpornosti trate na obremenitve.

PREBERITE ŠE: Obnova zelenice: Prezračevanje, valjanje in gnojenje 

Nato površino pognojimo z mešanico iz komposta, malo uležanega hlevskega gnoja in kremenčevega peska. Lahko dodamo tudi dehidrirano organsko gnojilo in zeolit. Zeolit je mineral vulkanskega izvora, ki ima obliko čebeljega satja in zato dobro absorbira vodo in hranila. Vse skupaj dobro premešamo v večji posodi ali samokolnici in mešanico z lopato enakomerno raztrosimo po trati. Ena lopata na kvadratni meter površine bo čisto dovolj. Dobro zalijemo. Če je trato treba obnoviti, v omenjeno mešanico dodamo še seme trave.

Nadaljnja oskrba obsega redno košnjo, zalivanje, pletje in dognojevanje. Julija in avgusta kosimo na višino 6 cm. Prenizko pokošena trata je manj odporna proti suši, slabše se obnavlja in tudi plevel se lažje razrašča. Kosimo zvečer, po košnji obilno zalijemo. V suši zalivamo. Raje redkeje, vendar takrat obilno. Le tako se bo koreninski sistem razvil v globino in bodo bilke bolje prenašale sušo.

PREBERITE ŠE: Trata: Zračenje šele po tretji košnji