Morda zato, ker so naravna rastišča fizostegij vlažna in rodovitna območja Severne Amerike, na povprečnih okrasnih vrtovih pri nas, ki niso prav veliki, pa je bolj malo vlažnih rastišč. V opisih sort je navedeno, da potrebujejo normalno vlažna in nevtralna rastišča in prenesejo tudi občasno sušo, a večinoma jih moramo redno zalivati. Ker pa nekatere vrste cvetijo dolgo čez poletje do jeseni, ker se z njimi ni treba pretirano ukvarjati in ker so zelo uporabne za rezano cvetje, bi jim kazalo na vrtu poiskati prijazno rastišče.

Najbolj jim ustreza polsenca, lahko pa uspevajo tudi na soncu, ob izdatnem rednem zalivanju.  

Zaradi višine, od 60 do 90 cm (nekatere sorte presežejo meter) so primerne za ozadje vrtnih gred, nižje lahko posadimo v korita, v katerih vzdržujemo zadostno vlažnost, uporabne so tudi kot posamične zasaditve, ki izstopajo z višino in sloko rastjo. V dobro založenih vrtnarijah s trajnicami v Sloveniji lahko izbiramo med več različnimi sortami fizostegij.

Socvetja v klaskih

Fizostegije rastejo pokončno, ob robu narezljani listi so podolgovate oblike, stebla so štirioglata, majhni, do 2 cm veliki ustnati cvetovi pa so združeni v klasasta socvetja. V njem so, glede na sorto, združeni malce bolj sproščeno ali nanizani v harmoničnem redu, ki ga zmore le narava. Cvetovi so lahko beli, v različnih odtenkih rožnate ali vijoličaste barve, socvetja so najlepša, ko se od spodaj navzgor cvetovi šele odpirajo. Največ gojenih sort izhaja iz virginske fizostegije (Physostegia virginiana), nekatere pa tudi iz ozkolistne različice  (Physostegia angustifolia). Listje fizostegij malce spominja na tisto pri zlati rozgi.

Pozimi nadzemni del fizostegij odmre, spomladi pa ponovno požene iz korenin oz. rizomov. Cvetijo od julija do konca septembra, nekatere sorte (kot Physostegia virginiana 'Bouquet Rose') šele septembra ali oktobra. Zgodnejše sorte fizostegij po cvetenju porežemo malo nad tlemi, da obnovijo rast in proti koncu poletja znova zacvetijo.

Če je zemlja zelo bogata, moramo njihovo razrast celo omejevati.

Dovolj bujne za kombinacije z visokimi trajnicami

Četudi se fizostegije izkažejo s samostojno rastjo (z njimi lahko z nekaj opore naredimo srednje visoko mejico), pa so zelo lepe tudi v družbi drugih trajnic: bodisi vrst z robustno in visoko rastjo, kot so zlate rozge, konjska griva, navadni mlečki, rudbekije, bodisi v elegantnih kombinacijah z nižjimi heleniji ali z ne previsokimi latastimi plamenkami. Možnosti je nešteto. Pri izbiranju fizostegij za kombinacije bodite pozorni na podatek o času cvetenja in višini.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Kako zamrznemo bučke