Krizanteme: Cvetlice optimizma in dolgega življenja

Poleg omenjenih enoletnih poznamo tudi zelnate trajnice. Te so bile včasih stalnica obhišnih vrtov. Po dolgem obdobju, ko smo jih lahko občudovali le ob starejših vrtovih na podeželju, se počasi vračajo v naše zasaditve. Njihovo strokovno ime Chrysanthemum izhaja iz grških besed chyros, ki pomeni zlato, in anthemon, ki pomeni cvetlica, roža. Zlata roža. Res lepo ime.

Cvetlica premožnih

Čeprav raste v Evropi kar nekaj avtohtonih vrst krizantem, se je njihov razcvet začel, ko so v 17. stoletju v Evropo prinesli azijske vrste kot okrasne rastline. A le vrtovi bogatih ljudi so se ponašali z njihovo lepoto. Bile so simbol bogastva. Na vzhodu danes velja ta cvet za simbol novega rojstva, predstav­lja veselje, optimizem in dolgo življenje. Ker cveti ravno v času, ko se spominjamo mrtvih, pa je na zahodu v letih med obema vojnama krizantema začela pridobivati vlogo žalnega cvetja.

Vrste krizantem

Krizanteme razdelimo v tri večje skupine, glede na življenjsko dobo, način rasti in vzgojo.

Krizanteme za rezanje, ki jih večinoma pri nas občudujemo še vedno samo na praznik spomina na mrtve, so enoletne rastline in zahtevajo od pridelovalcev poseben in natančen način vzgoje. Vse za to, da bodo cvetna stebla visoka in ravna, da bo cvet velik in bogat in da bodo cvetele pravi čas, torej ne prepozno in ne prezgodaj, da bodo ravno prav lepe, ko pride prvi november. Cvetovi so vseh barv od bele, rožnate, rumene, oranžne, bakrene, rdeče do celo zelene. Prav tako vseh oblik: ljubki drobni ali bahaški ogromni, polni kot cvet potonike ali dalije, pajkasti, marjetasti. Zares škoda, da je v nas tako usidrana simbolika in si jih drugače ne privoščimo v jesenskih šopkih.

Poseben način vzgoje zahtevajo tudi krizanteme v loncih, prav tako enoletne, saj so zimske temperature prehude za rastlino, da bi preživela na prostem. V rastlinjakih jih tretirajo s hormoni, da ostanejo nizke, in obrezujejo ter regulirajo čas svetlobe in teme, da zacvetijo ravno v pravem času. Najpogostejše so tiste z drobnimi cvetovi, najdemo pa lahko tudi kakšno z velikimi okroglastimi cvetovi. Z njimi zelo radi polepšamo grobove, vendar se uveljavljajo tudi kot jesenski okras pred vhodi v hišo, na balkonih in terasah.

Trajne krizanteme spadajo v skupino zelnatih trajnic, te so za gojenje nezahtevne, zato jim lahko namenimo nekaj prostora na domačem vrtu.

Križanec trajne krizanteme 'Apricot' zacveti že junija v nežni marelični barvi. Cvetni koški so bogati in vrstnati. FOTO: Jerneja Jošar

Prezimne in lepe

Krizanteme, ki spadajo v skupino zelnatih trajnic, zelo dobro preživijo zimo. Tako kot velja za večino rastlin iz te skupine, nadzemni del pred zimo odmre, korenine v zemlji pa pozimi počivajo. Spomladi, takoj ko se otopli, rastlina spet odžene mlade poganjke z listi. Čez zimo ne potrebuje nobene zaščite.

Poznamo že več kot sto sort in njihovih križancev, ki se razlikujejo med seboj po višini, času cvetenja, barvi in obliki cvetov. Listi so podolgovati, narezljani, od zelenih do sivozelenih odtenkov. Poganjki so razraščeni in vsak nosi na koncu cvet. A ta cvet ni pravi cvet. Je pravzaprav socvetje, množica cvetov, ki so združeni v košek in v spodnjem delu oviti z ovršnimi listi. Barve so v toplih odtenkih nežno rumene, oranžne, bakrene, temno rdeče ali pa v pastelnih od bele, svetlo do temno rožnate. Oblika socvetij je lahko čisto enostavna, podobna marjetici, ali pa so cvetovi nanizani v dveh vrstah, da je socvetje polnejše, a manjše. Ravno te sorte so trpežnejše in tudi cvetijo dlje časa. Višina rastlin je lahko 60 cm in vse do 120 cm.

So trajnice, ki zacvetijo najpozneje. Prve odpirajo popke že julija, najpoznejše pa šele sredi oktobra. Na gredah se dopolnjujejo z astrami, hermelikami, travami in šaši, tudi k dalijam se krasno podajo. Vsekakor ne smemo pozabiti nanje, ko načrtujemo zasaditev okrasne grede. Če bomo dobro premislili in kombinirali prave vrste cvetlic, bo gredica cvetoča od maja do novembra. In ravno krizanteme so zaslužne za poznojesensko veselje.

Sončna lega in odcedna tla

Sadike sadimo na stalno mesto jeseni ali spomladi. Izberemo jim sončna mesta, tam bo cvetenje obilnejše. Na senčnih legah bodo s cvetjem manj radodarne, stebelca bodo žal podaljšana in marsikje ogolela. Znajo se tudi povesiti oziroma nagniti v iskanju več sonca.

Tla morajo biti dobro odcedna, drugače lahko korenine pozimi zgnijejo. Ob sajenju jih dobro zrahljamo in obogatimo s humusom, torej dodamo kompost. Če vsebujejo preveč ilovice, so zbita in neprepustna, dodamo kremenčev pesek in veliko komposta. Bodimo radodarni z organsko maso, saj je bogata s hranili in zadržuje ravno pravšnjo količino vlage, ki jo krizanteme potrebujejo. Višjim sortam v začetku poletja, ko se že razrastejo, postavimo oporo. Opora visokim krizantemam je bil nekoč ob kmečkih hišah kar lesen plot. Tudi zdaj je lahko tako. Lahko pa v bližino, ko načrtujemo zasaditev, umestimo še kakšno višjo in raščavo trajnico, na katero se bo krizantema naslonila. Zelo dobro se obnese poletna rez poganjkov, še preden se odprejo. Rastlini porežemo poganjke na višini dveh tretjin. Tako spodbudimo rast stranskih poganjkov, rastlina bo nižja, kompaktnejša, košata, poganjki pa krajši in močnejši. Tudi cvetovi bodo večji.

Na istem mestu bodo krizanteme uspevale leta in leta. Ko opazimo, da rastlina ni več toliko radodarna s cvetovi oziroma so ti manjši, je čas, da jo pomladimo.

Križanec 'Dernier Soleil' cveti v začetku oktobra. Bakreni enojni cvetovi so prava paša za oči in tudi za čebele. FOTO: Jerneja Jošar

Za šopke in čaje

Na Kitajskem seže njihova uporaba v prehrani in v zdravilne namene že 2500 let nazaj. Ker je bila rastlina lepa, so si jo za kar nekaj časa prisvojili cesarji in je bilo gojenje na vrtovih celo prepovedano. A vseeno se je tudi to spremenilo, tako da danes Azijci uživajo v pitju čaja iz krizantem, sušijo liste in cvetove, sveže liste pripravljajo kot špinačo, s cvetovi odišavljajo riževo vino. V Evropi smo glede uporabe v kulinariki še daleč za njimi. Lepo jim sledijo Angleži, ki cvetne listke sušijo in uporabljajo za okraševanje jedi in kot začimbo.

Ne pozabite, da je cvetje tudi za v vazo. Da si polepšamo stanovanje in nahranimo dušo. Tudi cvetje krizantem. Rastlina se bo obrasla in marsikatera zaradi rezanja še bogateje cvetela. Ustvarite lahko pestre šopke s preostalim jesenskim cvetjem, astrami, dalijami, zelenimi listi npr. praproti ter vejicami trdoleske in šipka, ki se v tem času ponašajo s prelepimi plodovi. A tudi samo ena vejica čudovite krizanteme v lepi vazi bo dovolj.