Da bo seme trav kalilo in bo rast enakomerna, mora biti temperatura tal vsaj 10 stopinj Celzija. To v praksi pomeni temperaturo zraka okoli 20 stopinj Celzija. Septembra je pravi čas za to, odvisno pa je seveda od posameznega kraja v Sloveniji. Pazimo, da ne sejemo prezgodaj, če še vedno vztrajajo visoke poletne temperature. V takšnih razmerah seme ne bo kalilo. Prav tako moramo sprem­ljati napoved in izberemo čas z občas­nimi padavinami, še posebno če imamo precej veliko površino. Drugače jo bomo morali redno zalivati in vzdrževati vlago v zgornji plasti, kjer je seme.

Priprava tal

V Sloveniji so tla zelo raznolika, od peščenih do težkih, glinenih. Kjer so težka, jih moramo temeljito prerahljati in dodati kremenove peske. Le tako se bo koreninski sistem trave razvil dovolj globoko. Če pa imamo peščena, lahka tla, bo treba dodati šotno zemljo. Preprosto jo vmešamo v zgornjo plast, saj šota odlično zadržuje vlago.

Pred setvijo je treba zemljo prekopati in zravnati po celotni parceli, sicer bodo našo zelenico kazile številne vdolbine. Nato je čas za setev. Ker se že čutijo posledice podnebnih sprememb in so poletja precej vroča, večinoma izbiramo mešanice semen, ki so namenjena vročim razmeram. Tisti z otroki ali tisti, ki uživajo v igri na travi, pa se lahko odločijo za mešanice, odporne proti hoji. Ko seme posejemo, ga pregrabimo s tanko plastjo zemlje (ali potresemo tanko plast zemlje) ter nato še povaljamo in vtisnemo v podlago.

PREBERITE ŠE: NAJ VAS KUPČKI ZEMLJE NA ZELENICI NE PRESTRAŠIJO – TO JE DOBER ZNAK

Po setvi

Na novo posejano travo je treba redno zalivati prve tri tedne. Pravilno je rahlo in nežno pršenje po celotni površini. Ne uporabljamo močnega curka, saj ne smemo delati luž na bodoči zelenici.

Zelo pomembna je tudi krepitev mladih bilk trave, za kar je priporočljivo poskrbeti do začetka nizkih zimskih temperatur. Škropimo jih s sredstvom, ki vsebuje rjave morske alge in aminokisline. Da pa okrepimo in pospešimo rast koreninskega sistema, uporabimo pripravek s simbiotskimi bakterijami Bacillus amyloliquefaciens. Preprosto ga zmešamo v škropilnico ali zalivalko kar skupaj z morskimi algami in razpršimo po celotni zelenici. Simbiotske bakterije se naselijo na koreninski sistem trav ter močno pospešijo rast in razvoj. Tako je rast veliko močnejša in hitrejša. To je zelo pomembno, saj hočemo čim prej močno in gosto trato, ki preprečuje razvoj in rast plevela.

!!galerija!!

Poskrbimo za iglavce

Številne domove krasijo mogočne žive meje iz »cipres«. V resnici to večinoma niso ciprese, temveč sorte tuj, smrek in klekov, pri katerih pa se zelo pogosto pojavi rjavenje posameznih vej ali delov rastlin. Ob koncu poletja je večinoma vzrok kar suša. To preprosto rešimo z namakalnim sistemom ali vsaj s kakovostno zastirko pod živo mejo. Ti iglavci so zimzeleni, kar pomeni, da potrebujejo hranila vse leto, njihovo pomanjkanje se namreč pokaže kot rjavenje iglic. Najpomembnejši je magnezij (Mg), zato redno dognojujemo s kristalnim gnojilom iz magnezija, ki se hitro raztopi. Dovolj magnezija prepoznamo po lepi, temno zeleni barvi. Dovolj vode in magnezija je treba živi meji zagotavljati vse leto, ne le poleti.

Pravilna košnja

Mlado travo je pomembno redno kositi na pravo višino. Prvo košnjo opravimo, ko so bilke visoke vsaj 5 cm. V toplem zgodnjem jesenskem času, torej septembra in tudi oktobra, kosimo kar tedensko. Tako se trava okrepi in bo zelenica gostejša. Pazimo, da so noži kosilnice dobro nabrušeni. Rez mora biti gladek in ne sme cefrati travnih bilk. Prav tako kosimo s košem in odstranjujemo odkos na kompostni kup. To pa zato, da se razpadajoči odkos ne kopiči okoli mladih rastlinic, saj jih duši pri rasti in razvoju.

Jesenska dela na trati

Pri mladi in stari trati je pomembno, da je zračna. Jeseni je na domačem vrtu veliko listja, ki pa ga je treba redno odstranjevati, saj drugače poškoduje trato. Ta začne rumeneti, s časom tudi porjavi in celo odmre. Velike količine listja namreč preprečujejo dostop svetlobe, prekine se fotosinteza in nadzemni del trave odmre. Pod listjem je tudi veliko vlage, kar vodi v razvoj glivičnih bolezni. Zato ga redno grabimo in odstranjujemo na kompostni kup. Tam ga zmešamo z že razgrajenim kompostom in še malo zalijemo. Tako pospešimo procese kompostiranja.

Gnojenje

Da trata dobro prezimi, potrebuje pravilno prehrano. To velja tako za staro kot na novo posejano. Gnojilo mora poleg malo dušika vsebovati veliko kalija, ki krepi tako nadzem­ni kot koreninski del trave in ji omogoča boljše prezimovanje. Prav tako še naprej redno, na 10 do 14 dni, zalivamo ali škropimo s prej omenjeno kombinacijo morskih alg in simbiotskih bakterij.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Mateja Reš: lastnica vrta, ki ga omenja popotniški vodnik Lonely Planet