Naj vas kupčki zemlje na zelenici ne prestrašijo – to je dober znak

Deževniki so se zaradi obilice padavin v drugi polovici poletja premaknili v višje plasti tal. Ob obilnih padavinah se prst razmoči in zalije njihove rove, zato ti prilezejo na plano, da se ne bi zadušili - dihajo namreč skozi kožo.

V zdravi zemlji je mogoče najti povprečno 400 deževnikov na kvadratni meter, njihova teža na hektaru zdrave zemlje pa je okoli 4 tone. Ti deževniki predelajo oz. prebavijo 18 ton zemlje letno.

PREBERITE ŠE: VRTNARSKI NASVETI: JESENI JE ČAS ZA ZALOŽNO GNOJENJE IN PRIPRAVO KOMPOSTA

Pri ekološki pridelavi dvakrat več deževnikov

V zdravi zemlji je mogoče najti povprečno 400 deževnikov na kvadratni meter.

Na njihovo število vpliva predvsem način obdelave vrtnih tal oz. pridelovalnih površin - konvencionalne metode kmetovanja z mineralnimi gnojili in uporabo pesticidov jim namreč škodijo oziroma zmanjšujejo njihovo število, s tem pa zmanjšujejo rodovitnost zemlje. Zato je pri ekološki pridelavi kar dvakrat več deževnikov kot v konvencionalni.

Poleg pesticidov na zmanjšanje števila deževnikov vplivata tudi obračanje zemlje (oranje, prekopavanje) in pridelava vrtnin, za katerimi ostane na zemljišču zelo malo rastlinskih ostankov, več let zapored.

PREBERITE ŠE: PRIPRAVA TAL BREZ PREKOPAVANJA

Njihovo število je za kmetijske strokovnjake pomemben kazalec rodovitnosti pridelovalne zemlje. Na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so pred leti okoljske vplive različnih oblik kmetovanja med drugim preverjali z raziskavo o številu, masi in vrstah deževnikov v tleh. Po spravilu zelja iz ekološke pridelave so ugotovili, da jih je v tleh s konvencionalno pridelavo pol manj kot v tleh z ekološko pridelavo, podobne rezultate pa so dale tudi številne raziskave v svetu.

Deževniki spreminjajo hlevski gnoj, kompost in druge organske snovi v tleh v tako obliko, iz katere lahko potem s pomočjo mikrobov nastane za rastline dostopna hrana. FOTO: photographyfirm/Shutterstock Foto:

Vloga deževnikov

Njihovi iztrebki so v vrtu svojevrsten zaklad. Deževniki lahko v enem letu proizvedejo od 30 do 100 ton iztrebkov na hektar, ki predstavljajo odlično gnojilo. Vsebujejo petkrat več dušika, sedemkrat več fosforja in enajstkrat več kalija kot okoliška prst.

V prebavilih deževnika biva množica glivic in bakterij, ki so simbionti in poskrbijo za kopičenje mineralov. Z vnašanjem odmrle organske snovi v tla izboljšujejo njihovo kakovost. V treh mesecih lahko vnesejo do 90 odstotkov vsega listnega odpada, je pred leti v reviji Gea poročal naravovarstvenik Anton Komat.

Dejavni tudi pozimi

Za učinkovitejše delovanje deževnikov mora biti zemlja vedno prekrita z rušo ali odmrlo organsko snovjo zelnatih rastlin. To je še posebno pomembno jeseni, ker lahko deževniki opravljajo koristno delo tudi pozimi, če jih gosta ruša varuje pred najhujšim mrazom.