Sobna rastlina ima pepelasto plesen – kaj narediti

Pepelaste plesni (tudi pepelovke, oidij) veljajo za glivične bolezni rastlin, ki jih je najlažje prepoznati: spoznamo jih po sivobeli mokasti oblogi na vršičkih, listih ali cvetovih, ki jo je na začetku obolenja mogoče celo obrisati z roko. Ta obloga je glivni micelij, ki se pri tej bolezni razraste nad površino tkiva, bolezen pa skozi celične stene kmalu prodre v notranjost.

V primerjavi z drugimi glivičnimi boleznimi je za pepelaste plesni značilno, da se razvijejo v toplem in relativno suhem zraku. Pri sobnih rastlinah so resda manj pogoste kot pri vrtninah in sadnem drevju v vročem poletju, včasih pa njene znake prepoznamo tudi v svoji sobni džungli. Tisto, kar moramo takoj narediti, je, da obolelo rastlino umaknemo čim dalj od drugih, da ne bi še te obolele. Pepelasta plesen ni ena sama bolezen, temveč gre za različice, ki so vezane na posamezne vrste ali skupine rastlin, zatorej se okrasne rastline v soseščini bolezni ne bodo nujno nalezle, a izolacija je v takšnih primerih osnova rastlinske higiene.

Katere sobne rastline napade 

Podobno kot na vrtu ima tudi med sobnimi rastlinami pepelasta plesen rada le nekatere: pogosta je na kalanhojah, afriških vijolicah, gerberah, gomoljnih begonijah, sobni trti, bršljanu, malih ulončenih vrtnicah in kdaj tudi pri krasuli ali drevesu denarja. Ker je razvijanje vedno novih sort okrasnih rastlin velik posel, si tudi pri njih žlahtnitelji prizadevajo za razvoj odpornejših sort (za primerjavo: tudi vse sorte jablan niso enako občutljive za pepelasto plesen). Eden bolj znanih primerov so na pepelasto plesen tolerantnejše sorte gerber.

Gomoljna begonija je v sobi priljubljen okras, a žal pogosto oboli za pepelasto plesnijo. Foto: aarud/Shutterstock Foto:

Kdaj se pojavi pepelasta plesen

Pepelasta plesen bolj ogroža ošibele rastline, ki životarijo v obstoječih razmerah: imajo premalo svetlobe, v centralno ogrevanem stanovanju jim je vroče, nimajo pravega režima zalivanja, imajo v lončku slabo drenažo ali pa jih prepogosto dognojujemo. Ena največjih slabosti, ki so jim izpostavljene, pa je, da kotiček, ki smo jim ga namenili, ni zračen, da zrak ne kroži, ker so preblizu skupaj, se tiščijo stene in podobno. Pepelasta plesen se torej v sobi pogosteje prenaša z dotikom kot z gibanjem zraka.

Kako lahko bolnim rastlinam pomagamo

Preventiva: Najboljša popotnica za občutljive sobne rastline je, da jim zagotovimo ustrezen prostor in oskrbo; gojimo vrste sobnih rastlin, ki se nam obnesejo in pri zgoraj naštetih vrstah v vrtnarijah vprašamo po odpornejših sortah. Poleg tega lahko odpornost rastlin tudi preventivno krepimo: zalivamo jih s pripravkom, ki krepi celične stene in vsebuje bodisi izvleček njivske preslice ali sojin lecitin. Ta sredstva so namenjena tudi za škropljenje, vendar je ta način za sobne rastline v primerjavi z vrtninami manj primeren, saj škropljenje na zelenih delih pušča lise, nekaterim vrstam, kot so afriške vijolice, pa voda na listih sploh škoduje.

Odstranjevanje obolelih delov: Ko jablano napade pepelasta plesen, bolne vršičke izrezujemo do zdravega tkiva, radič z belo prevleko porežemo, da se bo, ko vročina mine, obrasel z zdravimi listi, pri sobnih rastlinah pa to teže naredimo. Seveda lahko izrezovanje bolnega dela sobne rastline prav tako pomaga, a nima vedno smisla: ker jo imamo za okras, bo radikalno porezana neprivlačna, poleg tega lahko v nespremenjenih razmerah oboli tudi preostanek.

V sobi je najpogostejši način prenosa pepelaste plesni dotik. Foto: Ishtvan Rishko/Shutterstock Foto:

Škropljenje: Ko bolne dele odstranimo, lahko napredovanje pepelaste plesni omejimo z različnimi škropivi, bodisi doma narejenimi bodisi s fungicidi, sredstvi proti glivičnim boleznim, ki jih gremo kupit v specializirano rastlinsko lekarno. Svetovalcu vedno pokažimo del bolne rastline ali fotografijo. Vseh sredstev, ki bi lahko učinkovala, v prosti prodaji ne moremo dobiti brez dokazila o opravljenem izobraževanju o uporabi FFS, saj so lahko nevarna. Za škropljenje lahko uporabimo tudi raztopino rastlinskega izvlečka neem. Sicer pa velja, da se je škropljenju rastlin v bivalnem okolju bolje izogniti.

Od domačih pripravkov, ki jih lahko preizkusimo proti pepelasti plesni, so poleg protiglivično delujočih zeliščnih čajev še raztopina sode bikarbone, sredstva za pomivanje posode in olja v vodi; raztopina mleka; jabolčnega kisa.

Kdaj lončnico zavreči

Nežne okrasne rastline, predvsem tiste, ki so bile na hitro vzgojene v rastlinjakih kot sezonski okras (vijolice, gerbere, ulončene vrtnice, gomoljne begonije) in jih je pepelasta plesen zelo prizadela, je smiselno zavreči, s substratom in lončkom vred. V primeru, da želite lonček obdržati za druge rastline, ga morate oprati v vroči vodi ali celo razkužiti.

Male ulončene vrtnice s plesnivo oblogo na pecljih. Foto: i-am-helen/Shutterstock Foto: