Štirje razlogi, da hortenzije slabo cvetijo ali pa sploh ne

V slovenskih vrtovih so hortenzije ponovno priljubljene grmovnice. Danes srečujemo različice mnogih vrst in sort, ne le velikolistne s starinskimi kroglastimi cvetovi, ki na starih vrtovih obilno cvetijo z rožnatimi ali modrimi kroglami, občudovanja je vreden tudi cvetličarski nabor hortenzij kot rezanega cvetja.

Na levi strani poti vidimo nekaj velikolistnih hortenzij (modre, rožnate), na desni bele drevesaste hortenzije. Foto: Dreamstockp/Shutterstock

Priseljenke

Ta listopadne grmovnice so pri nas priseljenke, zato v hudem mrazu niso najbolj zadovoljne. Paziti moramo, da ne pozebejo, čez zimo potrebujejo nekaj zaščite, v vrtove ne sadimo lončnih hortenzij, ki so siljene, da bi na toplem zacvetele prej, in ki prenesejo manj mraza. Zapomniti si moramo tudi, na katerih poganjkih (vejicah) ali delih poganjkov cvetijo, da pri obrezovanju ne bi odstranili tistih s cvetnimi brsti.

Različne vrste hortenzij se razlikujejo tako po obliki in barvi cvetov, obliki rasti kot oblikovanosti listov. Cvetovi so lahko kroglasti, stožčasti  ali bolj sploščeni, podobni cvetovom pri bezgu, pri njih na bezeg pogosto spominja tudi čipkasta sredica socvetja, ki jo obkrožajo veliki bolj ali manj posamični beli ali barvasti cvetovi. Morda je v naših vrtovih še najmanj poznana hortenzija, ki se lahko vzpenja ob opori.

Napačno obrezovanje

Čeprav poznamo veliko vrst hortenzij, pa se po tem, kje zrastejo novi cvetovi, uvrščajo le v dve skupini: na tiste, ki cvetijo na lanskih poganjkih, in tiste, ki cvetijo na poganjkih tekočega leta (poganjkih, ki so iz ral izrasli od letošnje pomladi). Skupini različno obrezujemo.

V skupino, pri kateri se poleti cvetovi naredijo na poganjkih, ki so iz tal zrasli letos, spadata samo dve vrsti: latasta in drevesasta hortenzija. Latinsko ime za prvo je Hydrangea arborescens, na videz ni prav nič drevesasta, temveč grmasta hortenzija z velikimi belimi cvetovi. Gotovo vam je kdaj že vzbudila pozornost, saj njeni z velikimi cvetovi obloženi poganjki v dežju radi poležejo. Druga pa ima prav tako bele cvetove, ki so bolj stožčaste oblike in dobijo jeseni malce rožnat nadih. Obe lahko po koncu zime porežemo do tal, pa bodo vseeno cvetele. A tega vseeno ni priporočljivo narediti z vsemi poganjki, saj lahko poležejo. Da se to ne bi zgodilo, jih porežemo od 40 do 50 cm nad tlemi.

Vse druge vrste, med njimi tudi navadne »bunkaste« velikolistne hortenzije z rožnatimi ali modrimi cvetovi, naredijo popke na lanskem delu poganjkov, zato jih odrežemo precej visoko, centimeter nad najvišjim parom popkov. Cvetove bi lahko odrezali že jeseni, ko odcvetijo, a je to varno narediti le v primorskih krajih, drugje lanske cvetove odstranimo šele po koncu zime, saj ščitijo preostali del poganjka pred pozebo.

Seveda pri obeh skupinah spomladi izrežemo vse odmrle veje ali njihove dele.

Latasta hortenzija bo letos cvetela, tudi če smo jo po koncu zime porezali skoraj do tal. Foto: Edita medeina/Shutterstock

Popki so pozebli

Hortenzija nam morda slabo ali pa sploh ne cveti zato, ker so popki pozebli. Da se to ne bi zgodilo, grmiček zaščitimo čez zimo s smrečjem. Poleg tega na vrt ne sadimo lončnih hortenzij, ker najbrž niso prezimno trdne.

Grmiček ima premalo sonca

Večina hortenzij ima rada polsenco, kjer se tudi dalj časa ohranjajo tla vlažna, le lataste hortenzije so bolj za na sonce. V pretirani senci pa prav nobena vrsta hortenzije ne cveti lepo.

Pretiravali smo z gnojenjem

Hortenzije, ki imajo rade nekoliko kisla tla, gnojimo s kompostom ali le s priporočeno količino namenskega gnojila. Če pretiravamo, slabo cvetijo, bolj raste listje.