Potonike nam začetno potrpljenje vrnejo z desetletji zvestega cvetenja

Zaradi hladnejšega maja letos potonike še posebej dolgo cveto. Večina teh cvetic v naših vrtovih je zeljnatih trajnic, precej poredko naletimo na lesnate ali drevesaste potonike, katerih nadzemni del je olesenel, visok do metra in pol in se ohrani tudi pozimi. Te tudi cvetijo prej, nekatere že aprila, medtem ko navadne potonike občudujemo maja in v prvi polovici junija.

Navadne ali zelnate potonike so dolgožive trajnice, kar pomeni, da zelo dolgo, tudi desetletja, rastejo in cvetijo na istem mestu, če jim razmere ustrezajo. Njihova značilnost je, da se jim nadzemni poganjki (ti ne olesenijo) konec poletja začnejo sušiti. Rastline jeseni preidejo v mirovanje. Če jih hočemo razmnožiti z delitvijo koreninskega sistema, je takrat pravi čas.

Potonike so za na sonce ali polsenco. Foto: Maria Evseyeva/Shutterstock

A potonike izkopa, delitve korenin in presajanja na drugo mesto ne prenesejo zlahka – včasih je videti, kot da se več let ne razraščajo in tudi cvetijo ne. A proti tej lastnosti teh prelepih nostalgičnih cvetic ne moremo nič. Takšna je njihova narava – oborožimo se torej s potrpljenjem. Tudi če potonike nismo razsajali sami, temveč smo sadiko kupili, se bo prilagajala enako dolgo. Smiselno pa je kupiti močnejšo, starejši sadiko, ki ima po možnosti več poganjkov – takšna je tudi dražja.

Potonike: cvetlice, ki so preplavile socialna omrežja in vrtove

Po sajenju do ponovnega cvetenja od dve do pet let

Potonike potrebujejo več let (lahko tudi pet), da se dobru ukoreninijo in pridejo do pravih moči ter začno cveteti. Pri tem zahtevajo svoj čas, ni jih mogoče prisiliti. To velja tako za za zelnate (trajnice) kot lesnate potonike, pa tudi križance med njimi. Morda bodo v prvih letih po presajanju rastline celo naredile popje, a se ne bodo odprli. Potonika zacveti, ko se prilagodi na novo mesto in dobro ukorenini. Stara potonika ima korenine lahko tudi tri četrt metra globoko, zato tudi ni občutljiva na sušo.

Ulončeno potoniko sadimo lahko kadarkoli, a le tako globoko, kot je rasla v loncu. Foto: Vh-studio/Shutterstock

Ne sadimo pregloboko

Pozor! Resda smo ravnokar zapisali, da se korenine potonik razrastejo tudi zelo globoko, a to ne pomeni, da nove sadike sadimo globoko. Nasprotno. Ulončene sadike posadimo na vrt samo tako globoko, kot so rastle v loncu, sadike z golimi koreninami pa tako, da so vidni brsti, ki izraščajo iz korenin, pokriti s prstjo le 3 ali 4 cm na debelo. Iz teh brstov namreč odženejo nadzemni deli. Pogosto potonike leta ne cvetijo in se ne razvijajo lepo, ker jih posadimo pregloboko.

A čeprav sadik ne sadimo globoko, potonike niso najbolj srečne v koritih ali loncih – to pa zato, ker rade poženejo globoke korenine.

Potoniko najprej previdno izkopljemo od strani.  Foto: Agnes Kantaruk/Shutterstock

Kako delimo potoniko – a čas za to bo šele septembra

Medtem ko mnoge trajnice delimo spomladi, ko začenjajo odganjati, to pri stari potoniki naredimo nujno septembra, ko se začno sušiti listi in preide v mirovanje. Potem ko porežemo nadzemne poganjke, rastlino odkopljemo v celoti in čim večji del koreninskega spleta dvignemo iz zemlje tako, da posebej pazimo na odebeljene dele korenin, iz katerih izraščajo brsti. Z otresanjem ali vodo odstranimo s korenin vso zemljo in korenine z ostrim orodjem razdelimo razdelimo na dele, ki imajo po dva do tri dobro vidne brste (so svetlejši od preostalih korenin). V galeriji slik si lahko izkopavanje potonike in korenine z brsti zelo nazorno ogledate.

Svetli brsti  na koreninah morajo ob sajenju ostati le 3 ali 4 cm pod zemljo. Foto Mariia Boiko/Shutterstock

Na stalno mesto sadimo razdeljene korenine po možnosti hitro po razdelitvi (izsuševanje). Ampak kot rečeno, pri nekaterih sortah potonik traja več let, da iz brstov razvijejo močne poganjke. Načeloma jih razsajamo čim redkeje. Rastline, ki jih postimo pri miru, zvesto cvetijo več desetletij skupaj.

Potonika ne mara okopavanja

Zapisali smo že, da se stara potonika zaradi globokih korenin sama zadovoljivo oskrbi z vodo. V predelu okoli korenin ali nad njimi tudi v času mirovanja ne mara vznemirjanja v obliki okopavanja (v nasprotju z drugimi trajnicami). Če že, zelo zbita okoliška tla samo plitvo prerahljamo, jeseni ali pozimi pa mesto, iz katerih izraščajo rastline, potrosimo z zrelim kompostom.

Šele več let po sajenju boste iz ene rasline lahko narezali šopek potonik.  Foto: Olya Humeniuk/Shutterstock

Potonike nimajo rade kislih tal

Večina slovenskih vrtov ima zmerno kisla ali nevtralna tla in tudi potonike so zadovoljne z nevtralnimi tlemi s pH vrednostjo od 6 do 7. Še bolje pa jim ustrezajo blago apnenčasta ali alkalna tla (pH od 7 do 7,5), kar je razumljivo, saj tudi naše v naravi rastoče vrste potonik rastejo na kraških, apnenčastih tleh. Torej, nikar v kislo zemljo z njimi! Če veste, da so v vašem vrtu tla kisla, potem je smiselno ob sajenju dodati apnenčev pesek ali nekaj hidratnega apna.