Božična zvezda (Euphorbia pulcherrima), ki na mehiških planotah raste v obliki več metrov visokega grma z zimzelenimi listi, je Aztekom simbolizirala novo življenje, znali pa so jo tudi koristno uporabljati: iz obarvanih ovršnih listov so pridobivali škrlatno barvo za tkanine in lepotilne pripomočke, z mlečkom iz njenih poganjkov so zdravili  mrzlico.

Simbolizira betlehemsko zvezdo

V kolonialnem obdobju so mehiški frančiškani božično zvezdo vključili v božično dekoracijo cerkva, potem ko so opazili, da ovršni listi na koncu njihovih poganjkov poškrlatijo na začetku zime. Barvasta brakteja, kot tudi pravimo temu delu, jim je simbolizirala betlehemsko zvezdo, rdeča barva kri križanega Jezusa. V Srednji Ameriki pravijo božični zvezdi že stoletja flor de nocebuena, roža »dobre noči«, kot se reče božičnemu večeru. Več stoletij stara legenda o njenem rojstvu govori o deklici, ki je bila prerevna, da bi lahko za praznik Jezusovega rojstva v cerkev odnesla cvetje. Navdahnil jo je dobri angel in ji prišepnil, naj na oltar položi zeli, nabrane ob poti. Poslušala ga je in v dobri noči so se skromne rastline spremenile v prelepe škrlatne zvezde.

PREBERITE ŠE: Česar morda niste vedeli o božični zvezdi

Božične zvezde so se po svetu razširile po zaslugi ameriškega ambasadorja v Mehiki Joela Robertsa Poinsetta, ki jih je leta 1828 prinesel v ZDA, sadike pa je poslal tudi botaničnim vrtovom po svetu. Danes so gojene oblike božične zvezde po vsem planetu na voljo v najrazličnejših barvnih odtenkih in oblikah rasti.

!!galerija!!

Množično gojenje za praznike

Vrtnarije njihovo gojenje resda tempirajo tako, da se zvezdasto razporejeni ovršni listi obarvajo tik pred božičnimi prazniki, vendar v toplih rastlinjakih le posnemajo njihov naravni ritem rasti. V njihovi izvorni domovini južni Mehiki in Gvatemali je tudi v najbolj mrzlem delu leta, decembra, toplo kot pri nas pozno spomladi, a v deželi na približno 15 stopinjah severne geografske širine, se v adventnem času dan prav tako kot pri nas strmo krajša. Le da tamkaj za božič ne cveto le v cerkev prinesene lončnice božičnih zvezd, pač pa jih domačini, podobno kot pri nas na Primorskem velike oleandre, v špalirjih sadijo okoli bivališč ali ob poti do cerkva. Zimskemu popotniku po teh krajih se najbolj vtisnejo v spomin rdeče božične zvezde, saj jih je največ.

Ohranimo božično zvezdo več let

Če imamo za rastline srečno roko, lahko za letošnje praznike kupljeno božično zvezdo ohranimo do naslednjega leta in dalj. Zahteva svetel prostor pri oknu, a ne na neposredni sončni svetlobi. Najprimernejša temperatura je okoli 16 ˚C, v toplejšem stanovanju potrebuje višjo zračno vlago, sicer listi začnejo hitro odpadati. Če za rošenje nimamo časa, težavo omilimo, če lonček položimo na podstavek z vodo in peskom. Ko so prazniki mimo, rastlino raje postopoma privajajmo na nižjo temperaturo. Maja jo lahko prenesemo na prosto in jo postavimo na svetel, a senčen prostor. Zemlja pa mora biti vse skozi vlažna, moramo jo redno gnojiti ter redčiti pregoste poganjke.

PREBERITE ŠE: Novozelandsko božično drevo

Oktobra jo prestavimo v zavarovan prostor. Če želimo za božič dočakati obarvane ovršne liste, je ne smemo imeti v sobi, kjer vsak večer prižigamo luč. Ker je kratkodnevnica, bo zacvetela in se obarvala, ko bo imela vsa 14 ur teme na dan.

Pri nakupu moramo biti pozorni, da ima rastlina zdrave in sveže liste. Paziti moramo tudi na cvetove (prave cvetove, ne obarvane ovršne liste), ki naj bodo čim bolj zaprti. Predno jo odnesemo domov,  jo moramo dobro zaščititi pred mrazom in temperaturnim šokom.

Cvetovi božične zvezde so majhni, komaj opazni, bele ali rumene barve. Te neznatne cvetove obdajajo ovršni listi in tako je celotna tvorba podobna velikemu cvetu. Z barvastimi ovršnimi listi v naravi privablja žuželke, ki oprašujejo cvetove.