Žlahtnjenje okrasnih rastlin: Zakaj še nimamo modre in črne vrtnice?

Ste mogoče tudi vi med tistimi, ki so v mladih letih prebirali knjigo Alexandra Dumasa Črni tulipan? Opisuje dramatično obdobje nizozemske zgodovine konec 17. stoletja, v njej pa spremljamo zgodbo premožnega doktorja Corneliusa van Baerla, ki mu je uspelo vzgojiti črni tulipan, in njegovega hudobnega soseda Izaka Bokstela, prav tako vrtnarja, ki je stalno oprezal za njim in mu grenil življenje.

Pravi avanturizem, ki je spremljal vzgojo črnega tulipana, se po svoje nadaljuje v 21. stoletju, le da je v ospredju javnosti hrepenenje po tem, da bi dobili modro in črno vrtnico. Kakor pravi Edi Prošt, eden ustanoviteljev Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, ki je sodeloval tudi pri nastanku Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije, so modri odtenki barv pri rastlinah in njihovih cvetovih redki. Najbolj znana rastlina z modrimi pig­menti so ostrož­niki (Delphinium), zelnate trajnice, katerih rod obsega več kot 300 vrst, medtem ko je večina drugih cvetlic obarvanih z drugačnimi naravnimi pigmenti. »Doslej je bilo že več poskusov, pri katerih so rastlinam vcepili delfinidin, ki je nosilec modre barve pri rastlinah in rastlinskih cvetovih, da bi tako dobili modre cvetove vrtnic. A se to ni prijelo. Zato so Japonci v laboratorijih izločili delfinidin in ga nato z genskim inženiringom vsadili v vrtnice. Vrtnico, ki je tako nastala, so poimenovali 'Applause'. To je seveda gensko spremenjeni organizem, pri katerem se prav vidi, da vrtnica noče biti modre barve,« poudarja Prošt.

Črne vrtnice ni, črni so le popki

V Turčiji se medtem hvalijo, da so vzgojili vrtnico s črnim cvetom. A dejstvo je, da takšne vrtnice ni, so pa nekatere temu zelo blizu. Turška, ki je še najbližje črni, je v resnici temno rdeče barve, črni so samo njeni popki. »Črna vrtnica iz Turčije je tako kot 'Nigrette' iz Sangerhausna v Nemčiji, največjega rozarija na svetu, kjer jo razkazujejo kot najbolj črno vrtnico, plod križanja rdečih vrtnic,« pojasni strokovni vodja Goriškega društva ljubiteljev vrtnic. »Če si zaradi pomena črne barve te ne želimo pri vrtnicah, pa si morda želimo tole perspektivo: modri nageljčki iz Florigenove produkcije že vladajo na trgih rezanega cvetja v Severni in Južni Ameriki. Tudi z modrimi vrtnicami napovedujejo milijonske dobičke,« dodaja Prošt, ki se hkrati sprašuje, ali res za vsako ceno potrebujemo modre in črne vrtnice. »Moja filozofija je, da bodimo zadovoljni s tem, kar že imamo, in da naj se novosti ustvarjajo po naravni poti.«

!!galerija!!

Dokler v nastajanje novih sort vrtnic ni posegel človek, se je namreč to dogajalo s spontanim križanjem. »Že ko so se med sabo križali šipki, je nastala ista sorta z različnimi barvami. Človek je v to posegel z načrtnim križanjem, ko je prenašal cvetni prah v cvetne pestiče drugih vrtnic. Poleg tega je v proces posegel s povratnim križanjem nekaterih križancev; tako je nazaj dobil nekatere lastnosti vrtnic, ki se sicer izgubljajo. Pri križanju je namreč moteči dejavnik, da so nekatere lastnosti močnejše od drugih in tako prevladajo. Če, denimo, križate vrtnico, ki cveti enkrat na leto, z vrtnico, ki cveti večkrat, bodo vsi križanci cveteli le enkrat, pa čeprav v sebi nosijo tudi gene vrtnic, ki cvetijo večkrat. In če te križance znova križate s križanci, se lahko geni 'ujamejo' tudi tako, da dobite križance, ki bodo cveteli večkrat.

Danes zna človek vrtnice tudi klonirati, kar je dejansko nesmisel, saj lahko že z vegetativnim razmnoževanjem iz ene dobite sto enakih. Tu pa so še mutacije, spontani nastanki drugačnih vrtnic, ki jih lahko s precepljanjem naredimo za nove sorte,« razloži Prošt. Kot možnost za nastanek novih (barv) vrtnic naj dodamo še že prej omenjeno gensko transformacijo, s katero so Japonci ustvarili svojo modro vrtnico, ter načrtno ukvarjanje z žlahtnjenjem in ustvarjanjem novih vrtnic, ki se konča s skrbno premišljeno izbiro.

PREBERITE ŠE: Kako lahko prave vrtnice zdržijo leto, dve ali štiri?

Pomen barv pri vrtnicah
Roza vrtnica pomeni ljubkost, nežnost, veselje, plemenitost in prijateljstvo.
Rumena vrtnica pomeni veselje, svobodo in prijateljstvo.
Oranžna vrtnica izraža poželenje, prijaznost, spoštovanje, občudovanje in simpatičnost.
Bela vrtnica pomeni skrivnost in pravo ljubezen.
Rdeča vrtnica pomeni strast in ljubezen.
Rdeče in bele vrtnice skupaj pomenijo enotnost.
Temno rdeča vrtnica je lep poklon nekomu, ki se svoje lepote še ne zaveda.
Ena sama podarjena vrtnica pomeni preprostost.
Zaprti cvetovi pomenijo, da ste premladi za ljubezen.
Črna vrtnica pomeni slovo, sovraštvo ali celo smrt.
Modra vrtnica pomeni sanje, nedosegljivost, skrivnost.  

220 šipkov in 40.000 sort vrtnic

Po Proštovih besedah imamo trenutno 220 avtohtonih šipkov, ki rastejo na Zemlji in iz katerih so žlahtnitelji pozneje vzgojili različne sorte vrtnic, medtem ko žlahtnitelj slovenskih vrtnic Matjaž Kmecl navaja, da ta hip poznamo že okrog neverjetnih 40.000 različnih vrtnic. To nam pravzaprav veliko pove o tem, kako nove vrtnice nastajajo: s križanjem vseh mogočih lastnosti njihovih prednikov in seveda z najrazličnejšimi mutacijami. »Če križate dve lepi vrtnici, pričakujete, da bo njun otrok lep, a ni nujno tako. Na koncu žlahtnitelj odbere tisto, za kar meni, da je nekaj vredno. Če Kmeclove navedbe o 40.000 različnih vrtnicah držijo, jih je še najmanj toliko končalo na kompostu, ker jih žlahtnitelji niso izbrali za nadaljnjo vzgojo. Žlahtnitelji v zadnjem času največkrat izberejo vrtnice, za katere se je pokazalo, da bodo ostale zdrave, medtem ko so v preteklosti poskušali obdržati tudi tiste, ki niso bile odporne proti boleznim in plesnim. Zadnja leta tako kupujemo zdrave sorte oziroma vrtnice, ki so bolj odporne proti boleznim. A je treba poudariti, da je med starejšimi nekaj takih, ki niso najbolj zdrave, a so zaradi svojih drugih lastnosti naravnost krasne,« opozarja Edi Prošt.

Predsednik Goriškega društva ljubiteljev vrtnic se po drugi strani sprašuje, ali bo ob tolikšni raznolikosti in še gensko spremenjenih vrtnicah 220 avtohtonih šipkov sploh lahko preživelo: »Ne nazadnje čebele nosijo cvetni prah v nove in nove križance. In medtem ko veliko šipkov cveti samo enkrat v letu, imamo še veliko množico večkrat v letu cvetočih vrtnic. Če bodo čebele vanje prenašale cvetni prah, bodo nastajale nove in nove sorte, 220 avtohtonih šipkov pa bo lahko preživelo le še v kakšni semenski banki.« Slovenija se sicer gensko spremenjenih organizmov otepa, glede njih namreč še vedno obstaja veliko dvoma in skepse. »Če bomo gensko spremenjene modre vrtnice v prihodnje sprejeli, bodo morali biti argumenti veliko močnejši od teh, da do zdaj takšnih nismo imeli. Vsakdo pri sebi pa lahko opravi s predsodki, če ima za odločitve dovolj argumentov. Glede na to, da modre vrtnice še niso prodrle čez meje japonskega cesarstva, bomo najbrž imeli dovolj časa, da jih morda sprejmemo … Toda ob vseh do zdaj 'narejenih' modernih vrtnicah in odkritih zgodovinskih je za to malo prostora. Zlasti zato, ker, vsaj njihovi ljubitelji, vrtnice dojemamo s čustvi,« sklene Prošt.

PREBERITE ŠE: Vrtnice poleti: Okopati, pleti, pognojiti, odstranjevati cvetove