21. oktober se od leta 1990 praznuje kot svetovni dan jabolk, in sicer na predlog britanske organizacije Common ground, ki je želela z njim opozoriti na pomen gojenja te sadne vrste, biotske raznovrstnosti in trajnostnih kmetijskih praks. Po količini pridelka so bila jabolka v svetovnem merilu še pred kratkim na drugem mestu.
Ob svetovnem dnevu jabolk največ s tem povezanih prireditev pripravijo v Veliki Britaniji, kjer je praznik najbolj znan.
Svetovni dan jabolk ima nekoliko drugačen status kot denimo svetovni dan čebel, ki ga je na predlog Slovenije razglasila Organizacija združenih narodov.
V naši geografski širini je jabolko najpomembnejši sadež. Rek pravi, da jabolko na dan odžene zdravnika stran, kar priča o pomenu uživanja jabolk za zdravje.
Sadno vrsto, ki rodi jabolka, imenujemo jablana.
Sadna vrsta, katere pradomovina je po arheoloških odkritjih Mezopotamija, se je po Evropi razširila s pohodi Rimljanov, pozneje pa so imela pri tem pomembno vlogo tudi germanska in slovanska plemena. Pomen sadjarstva se je v naših krajih izrazito povečal v času cesarice Marije Terezije.
Jablane po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) med sadnimi vrstami v svetovnem merilu zasedajo drugo mesto. Ocenjena skupna svetovna proizvodnja jabolk leta 2022 je znašala 95.835.965 ton. Več pridelamo banan, zadnja leta pa jabolka z drugega mesta izrivajo lubenice.
Skupna letošnja količina pridelanih jabolk v Sloveniji naj bi se približala 60.000 tonam.
V svetovnem merilu je danes znanih več kot 7500 sort jablan, katerih plodovi se razlikujejo po okusu, obliki, odpornosti in drugih lastnostih.
Deset dekagramov jabolka ima pribl. 60 kilokalorij (kcal) ali 252 kilojoulov (kJ).