Hruška kot Buda, breskev kot žensko spolovilo

Pravzaprav ni potrebno nič več kot to. S tem ne mislimo, da takšna pridelava ni zamudna, želimo le poudariti, da so trditve, ki jih po spletu kar mrgoli, da gre pri kvadratnih jabolkih, paradižniki, bučah in podobnih inovacijah za gensko spremenjene vrste sadja in zelenjave, iz trte izvite. Na fotografijah si lahko ogledate nekaj standardnih primerov, med katerimi se je uveljavila tudi podoba Donalda Trumpa, kupci pa lahko pri kitajskem podjetju naročijo tudi kalup po želji.

»Prepričevanje« sadja, da bi raslo po človekovi meri, ima že dolgo zgodovino. Navsezadnje so podoben princip kot pri ukalupljanju sadežev, dokler ti med rastjo povsem ne napolnijo modela, uporabljali že pleterski menihi za hruške viljamovke, ki dozorijo v steklenici. Poganjek s komaj nastavljenim plodičem so vtaknili skozi grlo steklenice in jo pritrdili nanj.

Sadeži bizarnih oblik, razumljivo, v trgovinah dosegajo visoke cene, zato se kmetom takšna pridelava izplača. Gojenja kockastih lubenic se je v 80. letih 20. stoletja prvi lotil neki kmet na japonskem otoku Šikoku. Za njihovega izumitelja pa velja japonski grafični oblikovalec Tomojuki Ono, ki je prvo razstavil v galeriji tokijskega nakupovalnega centra Ginza leta 1978.