Dolgotrajno domače skladiščenje kivija zanima predvsem tiste, ki imajo eno ali več rastlin posajenih v vrtu ali so plodove po obiranju dobili v dar od znancev. Za druge je namreč smiselno, da sproti kupujejo manjše količine sadežev, npr. največ toliko, kolikor jih porabijo v tednu dni, in jih pustijo, da se zmehčajo. Veliki pridelovalci ali trgovske verige imajo namreč večinoma nadzorovane hladilnice, ki so primernejše kot razmere v naši kleti ali spodnjem predalu hladilnika.
V Sloveniji in bližnjih sredozemskih državah, kjer so nasadi aktinidije, sadeže navadno oberejo pozno jeseni. Pri nas je to konec oktobra ali v začetku novembra, ko so še trdi, temperatura pa se še ne spusti pod - 2°C. Plodovi, ki jih poškoduje zmrzal, se namreč hitro mehčajo, so manj okusni in ne zdržijo dolgega shranjevanja.
Če imamo svoj nasad, jih seveda lahko pustimo na rastlinah čim dalj, saj se bosta okus in vsebnost sladkorja v lepih dneh izboljševala, vendar moramo paziti na vreme.
Obrani sadeži so primerni za uživanje šele takrat, ko se toliko zmehčajo, da se meso ob pritisku na kožico nekoliko vda. Takrat so sočni, vendar še vedno kompaktni. V času zorenja po obiranju pridobijo tudi večjo vsebnost sladkorja. Na zorenje vplivata temperatura in bližina sadja, ki oddaja zorilni plin.
Zorenje trdih plodov kivija lahko pospešimo, če jih pri sobni temperaturi v vrečki ali zaprti škatli hranimo skupaj z jabolki, bananami ali hruškami. Omenjeno sadje namreč med dihanjem izloča plin etilen, ki spodbuja zorenje.
Kivi se bodo zmehčal približno v tednu dni. Zorimo ga le za sproti in primerno zmehčane plodove pojejmo čim prej, saj tudi v hladilniku ne zdržijo dolgo. Premehkim se okus hitro poslabša.
Prednost kivija je, da tudi med dolgotrajnim skladiščenjem izgubi zelo malo hranilnih snovi. Zaradi tega lahko več mesecev prenese skladiščenje pri temperaturah okrog 0°C. Takšnih razmer kot v hladilnicah doma sicer nimamo, zadostuje pa nam čim hladnejša in redno zračena klet s čim višjo zračno vlažnostjo. V njej ne sme biti drugega sadja, predvsem jabolk in hrušk, ki bi zaradi izločanja etilena povzročile pospešeno zorenje. Razporedimo jih v zabojčke v eni plasti, če je klet bolj suha, te lahko ovijemo v PVC-folijo.
Manjše količine plodov lahko shranimo tudi v spodnjem predalu hladilnika v PVC-vrečkah, ki jih prej na več mestih naluknjamo s konico svinčnika (da sadeži dihajo).
Ko želimo pospešiti zorenje, kivi prestavimo na toplejše mesto, k njemu lahko dodamo jabolka.
Podobno kot kivi mehčamo tudi kakije.