Leto 2021 − mednarodno leto sadja in zelenjave

Združeni narodi želijo z mednarodnim letom sadja in zelenjave poudariti njun pomen za zdravje in razvoj ljudi ter opozoriti na škodo, ki jo zaradi napačnih potrošniških navad in globalne trgovine naredimo z odpadno hrano. Ker spadata sadje in zelenjava med najhitreje pokvarljiva živila, so pomembni primeren transport, skladiščenje in njuno shranjevanje tako v trgovini kot v gospodinjstvu. Drugi namen je promocija pravičnejšega, bolj trajnostnega in bolj učinkovitega prehranskega sistema. 

Odrasel človek naj bi zaužil vsaj 400 gramov sadja in zelenjave dnevno. Pri tem naj bi bilo zelenjave več kot sadja. 

Na dan naj bi zaužili več zelenjave kot sadja

Po priporočilih FAO in Svetovne organizacije za zdravje (WHO) predstavljata sadje in zelenjava temeljni del zdrave prehrane, zato naj bi odrasel človek zaužil vsaj 400 gramov sadja in zelenjave dnevno. Pri tem naj bi bilo zelenjave (vsaj 250 gramov) več kot sadja (vsaj 150 gramov). Njuno uživanje je pomembno tako za zmanjšanje kroničnih obolenj, kot so bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen in debelost, kot tudi za preprečevanje pomanjkanja mikrohranil v organizmu.

Prehranski strokovnjaki svetujejo, da dnevno zaužijemo čim bolj raznoliko sadje in zelenjavo, pri čemer kombiniramo različne vrste, tudi po barvi, saj si s tem zagotovimo raznovrstne hranilne snovi, ki jih potrebuje naše telo.

Različno pojmovanje sadja in zelenjave po svetu

Sadje je skupno ime za vse užitne sadeže večletnih kultiviranih in divje rastočih rastlin ter za nekatere oreške. Najpreprostejša definicija sadja je, da so to tisti sadeži, ki rastejo na grmičevju ali drevesih. Mnogi narodi uporabljajo izraz sadje za tiste sadeže, ki so po okusu sladki in vsebujejo več sladkorja kot zelenjava. Ta ga lahko vsebuje do 4 odstotke, sadje pa ga vsebuje od 7 do 20 odstotkov.

K zelenjavi sodijo vse rastline ali deli rastlin, ki jih surove ali termično obdelane uporabljamo za prehrano. Izvzeti so žita, sadje in krompir.

PREBERITE ŠE: HRANA: BODITE POZORNI NA NAČIN PRIDELAVE

Zanimivosti

• V Evropi odrasli v povprečju na dan zaužijemo 230 g sadja in zelenjave, kar je le dobra polovica najnižje priporočene dnevne količine.
• Po podatkih FAO se za pridelavo enega jabolka porabi 70 l vode, enega paradižnika 13 l in enega krompirja 25 l vode.
• Leta 2019 smo v Sloveniji pridelali le 30 odstotkov vsega porabljenega sadja, 44 odstotkov zelenjave in 47 odstotkov krompirja. Drugo smo uvozili.
• Prebivalec Slovenije je po podatkih Statističnega urada Slovenije v letu 2019 porabil 117 kg zelenjave, 75 kg svežega sadja, 128,9 kg sadja v vseh oblikah in 67 kg krompirja.
• Ptujski lük ali ptujska rdeča čebula, ki jo na Ptujskem polju pridelujejo več kot 200 let, je prva slovenska sorta zelenjave, zaščitena pri evropski komisiji.
• V Sloveniji od sadja pridelamo največ jabolk. Leta 2019 so slovenski sadjarji, ki pridelujejo jabolka za trg, obrali 58.700 ton tega sadja.
• Leta 2020 je slovenska pridelava marelic v tržno naravnanih sadovnjakih dosegla 469 ton, leta 2019 pa skoraj dvakrat več.
• Lani je v vseh slovenskih sadovnjakih dozorelo 6.232 ton češenj.