Ponoči so goreli ognji proti pozebi

7. 5. 2019 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Roman Mavec

slana, pozeba, Kmetijski inštitut Slovenije, nasadi, sveče proti pozebi, Roman Mavec

Okoli dveh ponoči so vodjo poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta na Brdu pri Lukovici klicali s centra za obveščanje. Občan je prijavil, da v njihovih nasadih, ki jih je zaradi nagnjene lege videti daleč po dolini, gori. A na srečo ni šlo za požar, temveč je gorelo 720 sveč proti pozebi, ki lahko temperaturo zraka v sadovnjaku dvignejo za dobro stopinjo Celzija. Razvijejo do metra visok plamen, ker so v resnici bolj kot svečam podobne velikim pločevinastim kanglam za mleko.

V noči s ponedeljka, 6. maja, na torek, ko so bile po prehodu hladne vremenske fronte napovedane najnižje nočne temperature – pod ničlo –­ ki lahko povzročijo pozebo in vzamejo letino, je bilo petčlansko moštvo sadjarjev na terenu, poroča Roman Mavec, vodja sadovnjaka. Ob enajstih zvečer so začeli prižigati šestlitrske »sveče«, napolnjene s parafinom in velikim kartonskim stenjem, ki gorijo do deset ur. Pred tem jim je slabi dve uri vzelo, da so 720 »gorilnikov« razvozili po dva hektara in pol nasada in jih na deset metrov razporedili na sredo med vrste dreves.

!!galerija!!


Nekdaj so v sadovnjakih in vinogradih prižigali velike ognje, temperaturo zviševali s kurjenjem goriva, ki se dimi, danes pa si lahko sadjarji in vinogradniki v boju proti naravi pomagajo tudi s takšnimi pripomočki. Na Brdu pri Lukovici so se odločili zaščiti tisti del nasada, v katerih obirajo tržno najbolj zanimive (beri najdražje) sorte jabolk in nasade v ekološki pridelavi. Skupaj imajo namreč več kot 16 hektarov sadovnjakov, 720 »sveč« pa je zadostovalo komaj za slabo šestino površin. »Deset ur gorenja, za kolikor zadostujejo, nas je stalo pet tisoč evrov, če bi gorilnike kupili pri kakšnem drugem ponudniku, bi nas lahko tudi dvakrat več. Pridelovalcem, ki gospodarijo z velikimi površinami, se račun pri takšnih pripomočkih za varovanje letine skoraj ne more iziti, lahko pa so uporabni za vrtičkarje, ki imajo le nekaj dreves,« pravi Roman Mavec. Razloži, da je s takšno razporeditvijo »sveč«, kot je opisana, mogoče temperaturo v nasadih dvigniti od 1,1 do 1,5 °Cezija. Treba jih je pustiti, da pogorijo do konca, in prav je, da gorijo še vsaj dve uri po sončnem vzhodu, ko so temperature praviloma najnižje. Minulo, kritično noč, so se temperature na Brdu pri Lukovici spustile od 2,5 ob enih ponoči do - 0,6 °Cezija ob treh. Ker se je potem začelo oblačiti in se je začela spuščati tudi megla, kar pomeni naraščanje temperature, je pozeba na srečo obšla tudi nasade, v katerih niso prižigali ognjev.  

Več o razmerah, ki povzročijo spomladansko pozebo sadja in načinih za njeno preprečevanje, lahko preberete v članku z naslovom Vrtičkarji, zaščitite rastline pred pozebo.

PREBERITE ŠE: Žled in oroševanje pred pozebo

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE