Vzgojno in vzdrževalno rez opravljamo spomladi. Za ljubiteljske sadjarje je najprimernejši čas od sredine marca, ko so cvet­ni brsti na rastlinah že toliko napeti, da jih zlahka ločimo od listnih. Režemo, ko so napovedani vsaj še trije dnevi suhega vremena, da se bodo rezne rane zdravo zasušile. S cepilno smolo zamažemo rane s premerom nad 5 cm.

Orodje

Za obrezovanje potrebujemo kakovostne sadjarske škarje, s katerimi odstranjujemo veje do 2 cm premera. Enako vlogo opravljajo teleskopske škarje na ročajih različnih dolžin, s katerimi dosežemo večino vej s tal. Debelejše veje najlažje odstranimo s sadjarsko žagico. Orodje moramo pred rezjo in po njej razkužiti, da ne bi prenašali rastlinskih bolezni.

Gojitvena rez

Za gojitveno rez so najpomembnejša prva tri leta po sajenju drevesa.

Drevo želene oblike najlaže vzgojimo, če posadimo enoletno sadiko v obliki šibe. Po sajenju vrh prikrajšamo 20 cm nad mestom, kjer želimo najnižjo vejo. Odrežemo ga nad očesom, iz katerega bo pozneje zrasel navpični poganjek ali voditeljica, nekoliko niže pa bo pognala pavoditeljica, konkurenčni poganjek za vrh. Iz treh do petih niže ležečih očes bodo pognali stranski poganjki, iz katerih bodo z upogibanjem v vodoravni položaj nastale vejice. Drugo leto na podoben način oblikujemo drugo etažo vej, tako da vrh odrežemo približno 60 centimetrov nad najviše ležečo vejo. Tretje leto bo na vrsti tretja etaža (pri jablanah, cepljenih na pri šibke podlage, zadostujeta dve etaži). Zadnje leto gojitvene rezi oblikujemo vrh. Ponavadi zrastejo novi poganjki od 40 do 60 cm v eni sezoni.

Če želimo sadiko s predčasnimi poganjki (s poševnimi stranskimi vejicami, ki so nastavek krošnje), izberemo takšno, pri kateri so ti enakomerno debeli ter krožno razporejeni v višini, ki nam ustreza. S sadjarsko vrvico jih upognemo v čim bolj vodoraven položaj (to pripomore k tvorbi cvetnih brstov). Vrh sadike odrežemo 20 cm nad mestom, kjer si želimo drugo etažo vejic. Če nam višina predčasnih poganjkov ne ustreza, te porežemo do osnove (kak centimeter od debla), vrh pa odrežemo 20 cm nad mestom, kjer želimo najnižjo vejo. Postopek v naslednjih letih je enak kot pri šibi.

!!galerija!!

PREBERITE ŠE: VIDEO: OBREZOVANJE PODALJŠUJE RODNO OBDOBJE DREVESA

Vzdrževalna rez

Strokovnjaki kot zgled rezi največkrat predstavijo jablano, saj podobno obrezujemo tudi druge sadne vrste. Drugače režemo breskev, ker se od vseh sadnih dreves v eni sezoni najbujneje obraste, njena značilnost je tudi, da v spodnjem delu rada ogoli. A tudi za to obstaja rešitev, če režemo prav.

Za pravilno rez moramo poznati lastnosti drevesa. Najpomembnejši je tip podlage, na katero je cepljena sadika, saj določa končno velikost drevesa. Po nakupu si zato vedno shranimo podatke o sadiki (podlaga, sorta). Drevesa na bujno rastoči podlagi z rezjo ne bomo mogli nikoli prisiliti, da bi bilo nizko – dosegli bomo ravno nasprotno, podivjalo bo z množico navpičnih poganjkov.

Želena oblika drevesa ima krošnjo spodaj nekoliko širšo kot zgoraj, da svetloba doseže vse dele. Z redčenjem in zračenjem krošnje skrbimo, da poganjki niso preblizu skupaj, da se ne prekrivajo, križajo in drug drugega senčijo, tako bo tudi manj možno­sti za širjenje bolezni in škodljivcev.

S spomladansko vzdrževalno rezjo torej uredimo obliko krošnje, razredčimo cvetne brste za letos in poskrbimo, da bodo poganjki nastavili rodne brste za prihodnje leto.

Brsti in rodni les

V veliko pomoč pri obrezovanju drevesa je poznavanje brstov. Cvetni brsti se pri sadnih vrstah nekoliko razlikujejo, vendar so v primerjavi z listnimi vedno bolj okrogli, nabiti in štrlijo od poganjka, medtem ko so listni bolj ploščati.

In kaj je rodni les? To so poganjki s cvetnimi brsti. Pri koščičarjih (bres­kvah, marelicah, češnjah, višnjah in slivah) rodijo dvoletni (lanski) poganjki, pri pečkarjih (jablanah, hruškah, našiju in kutinah) pa triletni (predlanski).

Pri spomladanski rezi puščamo le del cvet­nih oz. rodnih brstov; če bi pustili preveč rodnega lesa, bi obilica plodov drevo izčrpala in bi prihodnje leto slabo rodilo, če bi jih odrezali preveč, pa bi se hrana namesto v plodove usmerila v bujno rast. Drevo se bujno obraste tudi v letih, ko veliko rodnih brstov poškoduje pozeba.

Rez večine sadnih dreves

Za večino sadnega drevja velja, da vodoravni poganjki rodijo, navpični pa rastejo in senčijo notranjost krošnje. Navpične moramo pri obrezovanju odstraniti. Če jih imamo na veji več, lahko katerega upog­nemo v vodoraven položaj, da bo v naslednjem letu rodil. Odrežemo v celoti, ne puščamo štrcljev.

Pri rezi moramo odstraniti tudi pretirano število enoletnih vodoravnih poganjkov, da drug drugega ne senčijo. Dobro je, da jih puščamo tako, da vzdolž nje tvorijo t. i. ribjo kost.

Poleg izrezovanja navpičnih poganjkov sta pri vzdrževalni rezi pogosta tudi odvajanje in spodrezovanje. Odvajanje je način, pri katerem starejšo in daljšo vejo odrežemo za mlajšim in krajšim, čim bolj vodoravnim poganjkom. Spodrezovanje je odvajanje proti tlom povešene veje. Tudi ko spodrezujemo in odvajamo, režemo vedno do osnove.

Pri vzdrževalni rezi krajšanje enoletnih poganjkov ni zaželeno, saj bi povzročilo, da bi se ti metličasto obrasli in ne bi nastavili brstov.

Odstranjujemo tudi veje, ki rastejo v krošnjo, poškodovane in tiste, ki po debelini presežejo polovico debeline debla, saj porabijo preveč hrane. Nadomeščamo jih s tankimi, mladimi poganjki, če so v bližini, in te po možnosti upognemo v vodoraven položaj, da bodo do prihodnjega leta napravili rodne brste.

PREBERITE ŠE: VIDEO: BRESKEV NAJ SE NAM PRI REZI NE SMILI

Kako režemo breskev

Breskev je nagnjena k pretirani rasti navzven, in to v vrhu in na stranskih vejah. Veje lahko zaradi napačne rezi popolnoma ogolijo. Da se to ne bi zgodilo, moramo v spod­njem delu krošnje, do višine metra in pol, vseskozi skrbeti za obraščanje – ohranjamo rodna mesta. V ta namen vsako leto nekaj poganjkov odrežemo na čepe, iz katerih potem izraščajo novi poganjki.

V gornjem delu breskve rezanje na čep ni potrebno, saj se tam zelo lepo obrašča. Tu izrežemo precejšnje število rodnih (lanskih) poganjkov. Tistih, ki jih pustimo, nam ni treba upogibati, saj bo za to poskrbela obtežitev s plodovi.

Pri rezi pustimo čim manj starih nosilcev rodnih poganjkov, ohranimo pa rodne poganjke, ki izraščajo neposredno iz debla. Po vsem drevesu odstranjujemo rodne poganjke, ki so daljši od 60 cm in katerih premer presega polovico debeline debla. Vrh lahko zaključimo na dva rogovilasta poganjka ali enega samega, vedno pa pazimo, da ne bi bil zaradi pridelka preveč obtežen.

Da bi na odraslem drevesu pridelali od 15 do 20 kg breskev, zadošča že 20 rodnih poganjkov, na katerih bomo pozneje zredčili sadeže tako, da bodo za pest narazen.