Vrtna svetovalnica: O »kapi« kivija in jesenski trati

Setev trave

Postavili smo si novo hišo in zdaj urejamo okolico. Ker je okoli samo zemlja in se bojim, da se razraste plevel, ali lahko že sejem travo? Ali moram počakati na pomlad?

Anže iz Domžal

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Ko se v septembru vročina umiri in je v zraku več vlage, je čas za zasnovo nove zelenice. Zemljišče je treba najprej dobro pripraviti. Z grabljenjem odstranimo vse kamne, večje od centimetra, ker nas bodo pozneje motili pri košnji. Uredimo naklon tako, da speljemo padavinsko vodo stran od hiše. Ko teren prekopljemo, dodamo kakovostno organsko gnojilo v obliki peletov. Po izravnanih in pognojenih tleh posejemo travno seme, ki ga izberemo glede na lego zemljišča. Če so tla zaradi poletne vročine in suše še vedno presušena v notranjosti, jih pred setvijo najprej temeljito zalijemo oziroma namočimo. Po setvi površino povaljamo, da se seme sprime s prstjo, in temeljito zalijemo z nežnim curkom. Po sejani travi ne hodimo, da se ne uniči. Kali lahko do dva tedna, potem se mora še utrditi do zime. Ko pride čas za košnjo, jo kosimo na višino vsaj 4 cm. Ker smo pripravili zemljo z organskim gnojilom, načeloma ni potrebe po dodatnem gnojenju.

FOTO: Kukuruxa/Shutterstock Foto:

Težave s kivijem

Na vrtu imam nekaj rastlin aktinidije, ki so doslej lepo rodile. Stare so več kot 20 let, ženske rastline so v razmerju z moškimi 2 : 1, kot so mi takrat svetovali. Čez poletje je eno žensko rastlino, ki je že imela tricentimetrske sadeže, zadela kap in se je posušila. Zdaj sta iz zemlje ob porezani rastlini zrasla dva poganjka. Zanima me, ali sta rodna ali je bolje, da posadim novo žensko aktinidijo.

Milan iz Gornje Radgone

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Pri težavi, ki jo opisujemo kot kap rastline, je najprej treba ugotoviti vzrok zanjo. Kap je le laičen izraz za več različnih bolezni, ki prizadenejo rastlino in jo uničijo. Kivi ali aktinidija ni rastlina, ki bi imela težave z glivičnimi boleznimi. Na njej se lahko pojavi bela ali siva plesen, a ta ne bo povzročila sušenja celotnega nadzemnega dela rastline. Ima pa eno, zelo zahtevno in nevarno bakterijsko bolezen, bakterijski ožig aktinidije.

V tem primeru najprej opazimo pege na listih in poganjkih rastline, nato razjede in na koncu se začnejo nadzemni deli sušiti. Zelo je pomembno, da bolezen prepoznamo in ukrepamo takoj. Celotno rastlino odstranimo in sežgemo. Ker pa so vaše rastline stare 20 let in več, ni nujno, da je rastlina klonila zaradi te bolezni, temveč le zaradi zmrzali spomladi in suše poleti. Bakterijski ožig aktinidije večinoma opazimo pri sadikah, te moramo takoj uničiti. Če sta pri vas preostali rastlini zdravi, potem vse pustimo, da rastejo naprej, vendar smo odslej pozorni na bolezenske znake.

Če posušena rastlina kivija ni bila cepljena, temveč vzgojena iz potaknjenca, potem so novi poganjki iste sorte, kot ste jo imeli. Najbolje jo bo gojiti na eno, ne na dve debli. Čez zimo rastlino dobro zaščitimo, pustimo še oba poganjka, šibkejšega bomo odstranili spomladi. Tako kot velja za drugo sadno drevje in jagodičevje, je priporočljivo opraviti jesensko in zimsko škropljenje z bakrovim sredstvom. Preventivno lahko aktinidijo jeseni, dokler je še listje na vseh rastlinah, poškropimo in tudi zalijemo s sredstvom na osnovi oomicet. Te uničijo škodljive glive na rastlinah. Sredstvo nima karence, saj gre za naravno, biotsko varstvo. Če bo rastlina v redu, jo vzgajamo naprej, saj bo 20-letni koreninski sistem močno odgnal in boste kmalu imeli spet ogromen kivi.

FOTO: Tudorean Fotoschuting/Shutterstock Foto:

Ravnanje vdolbin na trati

Na zelenici je nastalo veliko vdolbin. Kako bi to najbolje poravnal? Poleg tega me zanima, kako je z gnojenjem jeseni.

Tadej z Vrhnike

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Ko se med letom trata redno tepta, pogo­sto z igro otrok, jo lahko prezračimo. Uporabimo stroj prezračevalnik ali na majhni površini kar vile, ki jih vsakih nekaj centimetrov zabodemo v tla. Nato moramo nastale luknje napolniti s kremenovimi peski. Le tako bomo prezračili koreninski sistem travne ruše. Če opazimo, da so na trati posamezne jamice ali vdrta mesta, travno rušo okoli vdrtine odpremo z vilami in lopato. Na vdrto mesto nasujemo kakovostno zemljo, jo izravnamo, utrdimo in travno rušo zagrnemo nazaj. Zalijemo. Podobno ravnamo z izboklino ali hribčkom na trati: rušo odpremo, nekaj zemlje odvzamemo, utrdimo in rušo zagrnemo nazaj. Plitkih vdrtin ni treba odpirati, zemljo lahko posujemo kar po površini in jo z metlico enakomerno razporedimo. Kmalu jo bo trava sama prerasla in o vdrtem mestu ne bo več sledu. Površino lahko tudi utrdimo s valjarjem. Tako manjše nepravilnosti hitro in preprosto poravnamo.