Zdaj sadimo vrtno jagodičevje

16. 10. 2020 | Besedilo: Jerneja Jošar

aronija, Kosmulje, ribez, goji jagode, robide, maline, jagodičevje

Zdaj, ko je opravil na vrtu vedno manj in se je sajenje vrtnin končalo, pa za nekatere rastline šele prihaja pravi čas. Jesensko sajenje jagodičevja, ki je že od nekdaj stalnica naših vrtov, prinaša mnogo dobrega. Rastline bolje prenašajo presajanje, se močneje ukoreninijo in prvo leto tudi lepše rastejo, kakor če bi jih sadili spomladi.

Plodovi jagodičevja so polni vitaminov, mineralov, aminokislin, vlaknin, antocianov in drugih snovi, ki jih naše telo potrebuje. So pravzaprav prava superhrana z domačega vrta. Najbolje bo, če jih zaužijemo surove, seveda pa lahko iz njih pripravimo tudi marmelade, džeme, sokove, jih posušimo ali zamrznemo.

Tudi tisti, ki so imeli ob hišah še pred kratkim samo trato in nekaj okrasnih rastlin, zasajajo rastline, ki so užitne in ki jih pravzaprav ni težko gojiti. Večina jagodičevja nam­reč raste kot grmovje, nekaterim vrstam pa moramo postaviti oporo.

Med njimi so malo posebne ameriške borovnice, ker potrebujejo za dobro uspevanje kisla tla. V drevesnicah in drugih specializiranih trgovinah je na voljo bogata izbira jagodičevja. Sadike dobimo posajene v loncih z dobro razvitimi koreninami. Presajanje je preprosto in hitro.

Maline in robide

Tudi če je vrt še tako majhen, se najde pro­stor za nekaj sadik malinjakov ali robidnic. Izkoristimo lahko kar hišni zid ali betonsko ograjo, kamor napeljemo žično ogrodje. Tudi žičnate mrežaste ograje jim že same po sebi, če so dovolj visoke, dajejo oporo.

Lega in tla: Maline in robide bodo uspevale tudi v delni senci, na sončni legi pa bodo plodovi slajši in pridelek obilnejši. Tla naj bodo bogata s humusom in dobro odcedna. Tam, kjer se predolgo zadržuje voda, bodo maline in robide hitro propadle.

Opora: Pred sajenjem postavimo oporo iz stebrov in žic. Na dva končna kola višine 2,5 metra najprej zabijemo prečni letvi, s katerima si pomagamo pri napenjanju žice. Prvo prečno letev zabijemo na višini 70 cm, drugo na višini 120 do 150 cm od tal. Na vsako stran prečne letve napnemo pocinkano žico. Kole ponovimo na vsakih 6 metrov.

Sajenje: Izkopljemo 45 cm širok in 25 cm globok jarek. Na vsak tekoči meter dodamo vedro komposta ali dobro uležanega hlevskega gnoja. Gnojilo razporedimo po dnu jarka ter zasujemo s prej izkopano prstjo. Na zelo težkih ilovnatih tleh oblikujemo 20 cm visok greben, da bo odvečna voda odtekala.

Ob sajenju odgrnemo zemljo za 15 do 20 cm oziroma toliko, da sadiko brez težav posadimo 5 cm globlje, kot je rasla prej. Tako se bo bolje vrasla. Korenine enakomerno razprostremo, zasujemo z zemljo, dobro zalijemo in tla utrdimo s teptanjem. Nazadnje jih zastremo s suho travo, slamo, listjem, sekanci.

Sadike malinjakov sadimo na vsakih 45 cm, robidnice na 2,5 m prostora.

Po sajenju: Takoj po sajenju sadike skrajšamo na 30 cm. Če je jesen sušna, zalivamo, da se rastline dobro ukoreninijo. Zalivamo tudi pozimi, če ni dežja ali snega.

Lastnosti sort malin in robid: Poznamo enkrat rodne in dvakrat rodne maline. Enkrat rodne so lahko zgodnje in rodijo od konca junija in julija, pozne rodijo julija in avgusta. Dvakrat rodne rodijo na lanskih poganjkih junija, na letošnjih pa avgusta in septembra. Znotraj teh dveh skupin obstaja veliko sort, ki se med seboj razlikujejo po velikosti in aromatičnosti plodov ter rodnosti. Poznamo tudi sorte, katerih poganjki so brez trnov, ter sorte z rumenimi in črnimi plodovi. Med robidami smo najbolj veseli sort brez trnov.

Zadnja leta je na voljo vedno več sort malin in robid, ki imajo nizko in košato rast, ne potrebujejo opore in so zato več kot primerne za sajenje v lonce. Tako tudi balkonski vrtičkarji pridejo na svoj račun.

Križanci maline in robide: Tayberry je križanec med malino in robido. Plodovi so velikosti robide, barva pa je rdeča kot pri malini. Potrebuje oporo. Sadimo ga na meter razdalje. V primerjavi z malinami in robidami je bolj odporen proti suši in mrazu. Poganjki so močno trnasti, razen pri nekaterih sortah. Njemu podobni križanci so še youngberry, longaberry in boysenberry.

PREBERITE ŠE: MALINE: SADEŽ ZA VSAK VRT

!!galerija!!


Ribez in kosmulje

Ribez in kosmulje, ki so sorodstvu, večinoma gojimo kot grme, znane pa so tudi gojitvene oblike na deblu, ki so še primernejše za majhne vrtove.

Sajenje: Sadilna jama naj bo velika 40 x 40 x 40 cm. Če so tla zbita in slaba, dno prelopatimo, ob sajenju pa zemljo pomešamo s kompostom v razmerju 1 : 1. V sadilno jamo dodamo dobro uležan hlevski gnoj (10 kg) ali hlevski gnoj v granulah. Rastline posadimo nekoliko globlje, kot so rasle v drevesnici. Tla pokrijemo z zastirko.

Med rastline lahko posadimo gabez ali njegove rastlinske dele polagamo kot zastirko. Gabez poskrbi za večjo vsebnost kalija in fosforja v tleh, kar pripomore k večji rodnosti in kakovosti plodov.

Lastnosti sort ribeza in kosmulj: Pri ribezu poznamo sorte z belimi, rdečimi in črnimi plodovi. Med seboj se razlikujejo tudi po času dozorevanja. Sorte belega ribeza obrodijo že v začetku junija, sledijo jim sorte rdečega in za njimi še sorte črnega ribeza. Če izberemo več različnih sort, bomo ribez pobirali ves junij in julij.

Pri kosmuljah poznamo sorte z zelenorumenimi in rdečkastimi plodovi.

Načeloma so ribezi in kosmulje samooplodni, velja pa, da je pridelek večji, če imamo na vrtu več različnih sort, ki se med seboj oprašujejo.

Križanci: Josta je križanec med kosmuljo in črnim ribezom. Zraste mnogo višje od kosmulje ali ribeza, tudi čez dva metra. Veje so brez trnov. Jagode so oblike in velikosti kot pri kosmulji, barva pa kot pri črnem ribezu.

PREBERITE ŠE: KOSMULJE IN KRIŽANCI S ČRNIM RIBEZOM: PRIVLAČNE ČRTASTE JAGODE

Ameriške borovnice

Čeprav se ameriške borovnice po okusu in vsebnosti vitaminov, mineralov in drugih snovi ne morejo kosati z gozdnimi, so zelo zdravo in priljubljeno sadje. Malo več časa nam bo vzelo sajenje grmičkov, saj potrebujejo zelo kisla tla (pH 3,5–5,2), kar pa naša vrtna tla niso.

Sajenje: Izkopljemo malo večjo jamo, premera 80 cm in globine 60 cm. Dno zrahljamo z vilami. Po obodu položimo debelo folijo, da se šota ne bo mešala z okoliško prstjo. Jamo napolnimo z mešanico šote in komposta ter gnojila, specializiranega za borovnice, da ohranimo kisel pH tal. Dodamo lahko tudi smrekovo žaganje in lubje ter borove iglice. Sadike posadimo tako globoko, kot so rasle v lončku. Dobro jih zalijemo in tla zastremo s sekanci, lubjem, iglicami. Tla morajo biti ves čas vlažna, zato je zastirka več kot nujna.

Ameriška borovnica bo dobro rasla tudi v velikem loncu.

Lastnosti sort: Če posadimo več različnih sort, ki dozorevajo v različnih obdobjih, lahko pobiramo borovnice od začetka junija do konca avgusta. Poznamo tudi sorte z rožnatimi cvetovi.

PREBERITE ŠE: LJUBITELJICE KISLIH TAL

Sibirske borovnice

Marsikoga poimenovanje teh rastlin zavede, saj si predstavlja, da bo na vrt posadil nadomestek ameriških borovnic, ki ne potrebujejo kisle zemlje. Ker okus nima nič skupnega z borovnicami in ker tudi botanično niso v sorodu, jih zadnja leta najdemo pod imenom haskap jagode ali majske jagode.

Rastline za dobro rast in razvoj ne potrebujejo kisle zemlje kot ameriške borovnice. Tudi sicer so nezahtevne, dobro prenašajo hud mraz in poletno pripeko. Kljub temu da se drobni rumenkasti cvetovi začnejo odpirati že marca, ni bojazni, da bi pomrznili, saj zdržijo tudi do minus 10 stopinj Celzija.

Gojenje in sajenje: Sibirske borovnice gojimo kot grme. Njihova velikost je odvisna od sorte. Poznamo nižje, visoke do 1,2 metra, in višje, ki zrastejo tudi do dva metra.

Sibirske borovnice glede tal in lege niso zahtevne. Grme posadimo v 30 cm globok in širok jarek, v katerega dodamo kompost ali dobro uležan hlevski gnoj. Razdalja med rastlinami naj bo vsaj 80 cm. Gojimo jih lahko tudi v velikih loncih ali koritih.

Lastnosti sort: Prvi plodovi začnejo zoreti že konec aprila, v začetku maja. Podolgovati temno modri plodovi so široki do 1 cm, dolgi pa lahko tudi do 3 cm. Poznamo več sort, ki se med seboj razlikujejo po debelini jagod in tudi okusu. Ker haskap jagode niso samooplodne, sadimo več rastlin in izberemo različne sorte, ki se med sabo oprašujejo.


Jagode goji

Listopadni grmi, ki zrastejo tudi do tri metre visoko, prihajajo iz severne Kitajske. Dolge trnaste veje so usločene, zato rastlina potrebuje v širino veliko prostora. Sorodnice krompirja se poleti okitijo z množico podolgovatih oranžnordečih do 2 cm velikih jagod. Zorijo vse do zmrzali.

Lega in tla: Najbolj jim ustrezajo sončna do delno senčna rastišča, s skromno založenimi, vendar dobro prepustnimi tlemi. Sicer pa se dobro prilagodijo na različna tla in različna podnebja. Nimajo nobenih škodljivcev in bolezni. Odporne so tudi na daljša sušna obdobja, temperaturna nihanja jim ne pridejo do živega.

Sajenje: Za en grm izkopljemo jamo velikosti 40 x 40 x 40 cm, za več sadik pa 40 cm globok in prav toliko širok jarek. Dodamo kompost in sadike posadimo tako globoko, kot so rasle v loncu. Med njimi pustimo meter razdalje.

Lastnosti sort: Navadne nesortne jagode goji, ki so pred leti sprva prevladovale tudi pri nas, imajo zelo bujno rast, ki jo težko krotimo, pozno cvetijo, pridelek je pozen in skromen. Pri žlahtnih sortah je rast bolj obvladljiva. Rastline rodijo obilno, plodove lahko pobiramo že od konca julija, začetka avgusta pa vse do zmrzali.

PREBERITE ŠE: GOJI REŽEMO NA REZNIKE

Aronija

Aronija, nezahtevna rastlina, ki prihaja iz Severne Amerike in nekdanje Sovjetske zveze, je znana predvsem po svojih zdravilnih lastnostih. Če izberemo pravo sorto, bo tudi okus jagod manj trpek.

Lega in tla: Aronija potrebuje sončno lego. Glede tal ni izbirčna, raste tako rekoč povsod. Gojimo jo kot grm, ki zraste v višino 1,5 do dva metra, nekatere sorte tudi do štiri metre. Med rastlinami pustimo od meter do 1,5 metra prostora. Ponekod jih sadijo tako, da več sadik tvori naravno ograjo, pri čemer naj bo razdalja med njimi le 0,8 metra.

Sajenje: Za večji pridelek poskrbimo, da bodo imele rastline rodovitna tla. Izkopljemo jamo premera 40 cm in globine 40 cm. Dno dobro prerahljamo. V sadilno jamo dodamo kompost ali dobro uležan hlevski gnoj. Sadiko posadimo tako globoko, kot je rasla v loncu.

Lastnosti sort: Rastline aronije so samooplodne. Različne sorte zorijo od konca avgusta do septembra. Razlikujemo sorte s črnimi in rdečimi plodovi.

PREBERITE ŠE: ARONIJA: ZRELIH PLODOV NI TREBA OBRATI TAKOJ

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE