Setveni koledar – avgust 2023

Avgust je čas, ko na zelenjavnem vrtu poskrbimo za jesenski in zimski pridelek. Opravil, ki so vezana na ta mesec ali drugo polovico poletja, je precej, svetujemo pa vam, da se s setvami in sajenjem občutljivih rastlin prilagodite vremenu, če imate možnost, pa si že letos vsaj nad delom vrta uredite protitočno zaščito. Lahko je preprosta, prva zahteva pa mora biti trdnost konstrukcije, ki bo kljubovala neurnim vetrovom. 

Zelenjavni vrt

Na zelenjavnem vrtu avgusta sejemo in sadimo rastline, ki jih bomo pobirali pozno jeseni in spomladi (slednje so tiste, ki prezimijo), poleg njih pa sejemo tudi vrtnine s kratko rastno dobo, kot so poletne solate, tržaški solatnik, rukola, blitva in nadzemna kolerabica. V začetku meseca še vedno lahko posejemo nizek fižol, avgustovski korenček bo naredil korene oktobra, če se bo proti koncu avgusta ohladilo, lahko posejemo tudi špinačo in redkvice, ki bodo kmalu dale pridelek, moramo pa upoštevati, da ne marajo vročine. Za setev zimskih solat je še prezgodaj, saj rastline najbolje prezimijo, ko so še majhne, v fazi z le nekaj listi.

Glavne avgustovske setve v slovenskih vrtovih pa že po tradiciji predstavlja motovilec. Avgusta posejanega bomo lahko pobirali jeseni, medtem ko so jesenske setve bolj namenjene zgodnjepomladnemu uživanju. Vendar so avgustovske setve motovilca zelo odvisne od vremenskih razmer, predvsem od temperatur, saj seme ne mara vročine nad 25 stopinj Celzija. Prav zaradi nje marsikatera avgustovska setev motovilca ne uspe. Nad 25 stopinj Celzija bo kalil le v globoki senci višjih rastlin, pa tudi sicer ga do konca avgusta senčimo, tla morajo biti do kalitve vseskozi vlažna, semena pa ne smemo pokriti z zemljo, temveč ga vanjo samo vtisniti, saj za kaljenje potrebuje svetlobo.

Glavne avgustovske setve v slovenskih vrtovih pa že po tradiciji predstavlja motovilec. Foto: t.sableaux/Shutterstock Foto:

Druge vrtnine, ki jih lahko sejemo avgusta, so poleg naštetih še rdeča pesa, črna redkev in kitajski kapus.

Veliko možnosti, da spet napolnimo gredice, s katerih smo do avgusta že pobrali pridelek, pa nam daje sajenje sadik. Presajamo sadike endivije, jesenskega in prezimnega radiča, poznega zelja in kolerabe, kitajskega kapusa, pa tudi prezimnih sort pora.

Priporočljivo je, da vsako leto vsaj del izpraznjenih gredic posejemo z rastlinami za zeleno gnojenje, katerih zeleno maso ali pomrznjene dele bomo pozneje vkopali v tla. Njihova funkcija pa ni le »hranjenje tal«, pač pa mnoge s svojimi izločki odvračajo škodljivce in plevele, z močnimi koreninami pa rahljajo zemljo. Do srede avgusta lahko posejemo belo gorjušico, do konca meseca pa še facelijo, oljno redkev in ajdo.

Če imajo otroci z vrtom veselje, jih naučite pravil zalivanja: namakamo tla, ne rastlin, to počnemo v jutranjem hladu ali zvečer. Foto: Ira Lichi/Shutterstock Foto:

Sadovnjak

Tam, kjer ni bilo pozebe in neurij, smo v sadovnjaku nekaj sadja že pobrali. Priporočljivo je pregledovati drevesa in odstraniti morebitne nagnite ali od sonca opečene plodove, da gniloba ne okuži še drugih. Če so veje obtežene s sadeži, jih podpremo z rogovilami, da se ne bodo zlomile. Sadnih rastlin avgusta ne dognojujemo več z dušikovimi gnojili, saj bi povzročila bujno rast poganjkov, ki pa se do zime ne bi utegnili dovolj utrditi.

Če bomo na novo zasadili jagode iz domačih ali kupljenih sadik, naredimo to čimprej avgusta, saj je zaželeno, da se do zime čim globlje ukoreninijo. V malinovih nasadih moramo biti ves čas pozorni na znake malinove sušice, bolezni, ki povzroča sušenje rozg: ne samo tistih pri dvakrat rodnih malinah, ki so zgodaj poleti že dale pridelek, temveč tudi novih, ki plodove šele nastavljajo. Vse poganjke, ki so odrodili, pa tudi tiste, ki kažejo znamenja omenjene glivične bolezni, je treba čim prej odrezati do tal, odnesti iz vrta ali sežgati.

Pomembno avgustovsko opravilo v sadovnjaku je cepljenje na speče oko, pravijo sadjarji. Tehniki, ki predeta v poštev, se imenujeta ploščičasta okulacija (v prvi polovici avgusta) in T-okulacija (v drugi polovici meseca). Cepiče naberemo tik pred cepljenjem, za to opravilo pa izpustimo vroče in vetrovne dni (izsuševanje poganjkov).

Beličniki so odlična zgodnja jabolka, osvežujočega okusa, a jih moramo pobrati, dokler ne postanejo mokasta, in jih hitro porabiti. Foto: Kartinkin77/Shutterstock Foto:

Okrasni vrt

Za mnoge okrasne rastline so poletni meseci z visokimi temperaturami in neurji naporni, zato ne smemo pozabiti na redno, enakomerno zalivanje zjutraj ali zvečer in redno dognojevanje. Tako okrasnim kot drugim rastlinam v primeru toče pomagamo tako, da jih, potem ko obrežemo poškodovane dele, poškropimo z izdelki iz alg, ki vsebujejo aminokislinske in vitaminske komplekse. Enako pomoč uporabimo tudi pri poškodovanih ali drugim stresnim razmeram izpostavljenih vrtninah. Okrasne rastline na vročem poletnem soncu zalivamo z gnojilom, ki vsebuje več kalija (za krepitev) kot dušika (za rast).

Sezonske zasaditve v koritih nam bodo rastle dalj v jesen, če bomo redno odstranjevali odcvetele cvetove. V tem mesecu lahko še vedno sejemo dveletnice, če smo to naredili bolj zgodaj, pa jih lahko že presadimo na stalno mesto.

Tako okrasnim kot drugim rastlinam v primeru toče pomagamo tako, da jih, potem ko obrežemo poškodovane dele, poškropimo z izdelki iz alg. Foto: Sergey V Kalyakin/Shutterstock Foto:

Avgusta lahko delimo bradate perunike, maslenice, trajni mak, proti koncu meseca ali septembra pa potonike. Vendar moramo biti pripravljeni, da bodo slednje morda ponovno cvetele šele čez dve leti, saj so silno občutljive na presajanje. Sadimo lahko tudi žive meje iz iglavcev in okrasne iglavce. Še vedno obrezujemo žive meje.

Avgusta cepimo vrtnice, zanje sta primerni tehniki ploščičasta okulacija in T-okulkacija, ki se uporabljata tudi v sadjarstvu. Postopek je zelo podoben, razlikuje se le mesto na podlagi, kjer cepimo vrtnico. Vzgojitelji sadik rožnih grmov podlage najpogosteje cepijo na koreninskem vratu, vsaj nekaj centimetrov pod zemljo, da bi bili poganjki, ki bi zrasli iz cepljenega mesta, žlahtni. Seveda lahko cepič na podlago vstavimo tudi više, vendar bomo morali vse poganjke, ki bodo odgnali na »steblu« pod cepljenim mestom, sproti odstranjevati, saj bodo imeli lastnosti podlage (divjaki).

V času visokih poletnih temperatur moramo posebno skrb posvetiti vrtni trati. Če ni padavin, jo moramo zalivati v večernem času, zadostuje obilno dvakrat tedensko, kosimo pa jo na višino okrog 5 cm, da ne bi porezanih bilk požgalo sonce. Od konca avgusta do srede oktobra, če bo jesen topla, bomo lahko trato posejali na novo, je pa priporočljivo podlago pripraviti nekaj tednov prej. Ni pomembno samo, da se na novo nasuta ali prekopana zemlja usede, temveč bodo v tem času tudi pognali pleveli, ki jih bomo lahko pred setvijo populili.