Setveni koledar ˗ december 2018

Čeprav je december šele prvi mesec zime, ga mnogi dojemamo kot zimsko prelomnico. Dan se pred božičem začne daljšati in to nas kljub mrazu pogosteje zvabi na vrt. Kmalu bomo začeli delati načrte, v toplih dneh z gredic vzeli vzorec prsti za analizo, poskrbeli za zimska okrasna korita na prostem, nastavili ptičje krmilnice in se posvetili sobnim lončnicam in zimzeleni novoletni okrasitvi.  

Okrasni vrt

V okrasnem delu vrta lahko sadimo listopadno drevje in grmovnice, vse dokler tla to dopuščajo. Vrtnice, ki smo jih pravkar posadili, osujemo s prstjo, starejše pa zaščitimo z odpadlim listjem. Enako velja za občutljive trajnice, pazljivi pa moramo biti pri okrasnih travah, ki ne marajo zimske mokrote. Trstikovcev in drugih velikih trav zdaj ne režemo, ampak jih le povežemo skupaj. Tako bo srčika rastline varna pred mrazom, suho rast pa bomo odstranili proti koncu zime pred pojavom novega zelenja. Vednozelene rastline v nasprotju z listopadnimi potrebujejo tudi kakšno zalivanje, če dalj časa ni dežja. Postavimo pa jim lahko tudi zaščitno oporo, ki jih bo varovala pred lomom zaradi snega. Večina trajnic v decembru miruje in mnogih sploh ni videti, nekatere pa so olistane tudi v tem času; teloh, ognjeni dež, ižander, bergenija, mlečki. Če prej nismo utegnili, lahko zdaj uredimo in pripravimo pelargonije, ki jih bomo prezimili do nove rastne dobe. Posamezne rastline dvignemo iz korita, očistimo zemljo s korenin, te nekoliko skrajšamo, porežemo pa tudi dve tretjini zgornje rasti in rastline razporedimo drugo poleg druge v zaboju z zemljo. Tega postavimo v svetel prostor, kjer ne zmrzuje, mlade poganjke, ki bodo pognali med skladiščenjem, pa lahko uporabimo za potaknjence. Spomladi bomo shranjene pelargonije potopili za nekaj ur v vodo in jih nato posadili v zanje pripravljena korita. S trato v decembru ne bomo imeli nobenega dela več. Le toliko je treba paziti, da ne hodimo po njej v slani, da je ne poškodujemo. Rastline, ki smo jih pred mrazom umaknili v notranje prostore, redno pregledujemo, da nas ne bi presenetile pršice. Te se kaj hitro lahko razmnožijo in razširijo tudi na sobne rastline, zato je bolje, da njihov napad še pravočasno preprečimo. Pa nikar ne pozabimo na setev božičnega žita za mlado zelenje v božičnem in novoletnem času.

Zdaj bo morda nekaj več časa za načrtovanje sprememb na vrtu, kot je razširitev obstoječih in ureditev novih gredic, sajenje nove drevnine, postavitev večjih vrtnih objektov in podobno. Dobro je, da znamo oceniti, ali smo izzivu kos, še najbolje pa je, sploh pri ureditvi na novo, da poiščemo strokovno pomoč.

Sadni vrt

Dogajanje v sadovnjaku se je povsem umirilo z zadnjim odpadlim listom, ki smo ga tako kot druge koristno porabili za zaščito rastlin, kompostiranje ali za zastirko. Zaradi mišjega leta lahko pričakujemo nekaj več težav s tem škodljivcem, zato postorimo vse potrebno, da se miši ne bodo počutile preveč domače. V del vrta zložimo kup kamenja ali nekaj drv, ki lahko postane domovanje podlasice ali ježa. Miši so aktivne tudi pod snežno odejo, pod katero se počutijo varne, zato po vsakem večjem sneženju očistimo predel okrog debla. Občutljive sadike pravkar posajenega kakija zavarujemo pred mrazom s filcem, vrtno kopreno in drugimi materiali. Ovijemo le deblo do prvih stranskih vej, starejše rastline pa le, če grozi daljše obdobje izjemno nizkih zimskih temperatur (–20 stopinj Celzija in manj). Pri aktinidiji je dobro pustiti kakšen nizko nameščen poganjek, ki ga pred zimo ogrnemo z zemljo. Če ga ni, ga načrtujemo v prihodnjem letu. Po morebitni pozebi bomo iz puščenega poganjka, ki ga odrežemo na čep (oko ali dve), hitro vzgojili novo rastlino. Kisloljubnim rastlinam, kot so ameriške borovnice in brusnice, dodamo nekaj kislega substrata ali zemlje iz gozda, kjer uspevajo naše navadne borovnice. Sadjarskega orodja zdaj ne bomo potrebovali, zato ga očistimo in naoljimo, da bo pripravljeno v času, ko se bomo lotili spomladanskega rezanja sadnih rastlin.

Zelenjavni vrt

Na zelenjavnem vrtu je še vedno nekaj pridelka, ki ga pobiramo sproti, solatnice v topli gredi ali v tunelu pa bodo bogatile naš jedilnik vso zimo. Korenovke lahko ostanejo na gredicah, vse dokler ne pridejo res prave zimske temperature in tla zmrznejo. Pred tem jih poberemo in shranimo v posodi s peskom ali v zaščiteni gredi. Peteršilj in zeleno pa lahko presadimo v cvetlični lonec, ki ga postavimo v svetel in ne preveč topel prostor. Na dno lonca nasujemo nekaj zdrobljene opeke ali debelejšega peska za drenažo, temu sledi plast prsti, nanjo položimo korenine izkopanega peteršilja ali zelene in zapolnimo z dobro zemljo do nekaj prstov pod vrhom cvetličnega lonca. Zelenje porežemo in porabimo, čez čas pa bo pognalo novo, ki ga bomo pridno rezali do pomladi. Pozne sorte radiča, ki smo jih zavarovali s kopreno ali tunelom, imajo že lepo oblikovane glave. Te režemo in porabimo sproti, korenine pa presadimo v zaboj z zemljo, ki ga postavimo v prostor, kjer ne zmrzuje in kmalu bomo lahko rezali novo mlado rast. Prava decembrska poslastica je brokoli, ki šele z mrazom pridobi pravi okus. Obiramo ga sproti, le pred hladnimi severnimi vetrovi ga nekoliko zavarujemo s smrečjem ali drugače. Kapusnice, kot so zelje, ohrovt in brokoli, lahko še kar vztrajajo na gredicah, pred res pravim mrazom pa jih izruvamo skupaj s koreninami in prenesemo v zaščiten prostor. Če so nam ostala semena vrtnin, preverimo rok uporabnosti in jih shranimo v suhem in hladnem prostoru. Korenje, blitva in peteršilj, ki jih pustimo na gredi, pa bodo v naslednjem letu cveteli za pridelek domačega semena.