Februar je med tistimi meseci v letu, ki lahko najbolj spremenijo svoj predznak in se narava v kratkem času iz zime prebudi v rojevanje življenja. Na vrtu nam spremembo pokažejo rastline. Teden suhega in sončnega vremena, ki se ujame z vremensko toplo fronto, pa se drevesa, grmovnice in prezimne vrtnine začnejo prebujati. Vendar si februarja, če izvzamemo najzgodnejše cvetice, prijateljice mraza, in kakšno glavico prezimnega radiča, pomladnega vremena ne želimo. Daljši je topli val, večjo nevarnost pomeni za prebujeno sadno drevje, saj se bo zmrzal gotovo vrnila. Temperatur pod lediščem se pozimi ne bojimo, če sledijo močni otoplitvi pred pomladjo, pa so nevarne.
Februarja boste z zelenjavnih gredic morda pobrali kakšno glavico radiča, oživljeni motovilec in prezimno kapusnico, veliko drugega dela na prostem pa ne boste imeli. Tudi če vas bodo ščemeli prsti, bo za splošno pripravo gredic najmanj en mesec prezgodaj, razen … Razen če ste se odločili posaditi spomladanske sorte česna. Ta gre v zemljo, takoj ko je kopna, ni zmrznjena ali mokra, da lahko pripravite za česen namenjeno gredico.
Konec februarja je čas za setev boba in graha. Ker pa je veliko možnosti, da bo takrat vrt pokrival sneg ali bodo tla premočena od obilice dežja in jih ne bo mogoče obdelovati, grah in bob po nekaj zrn skupaj posejte v lončke, desetcentimetrske sadike pa boste spomladi posadili na gredice. Posejete lahko tudi seme za sadike zelene in čebule (to lahko vzgojimo tudi iz semena, ne le iz čebulčka), ki potrebujeta do sajenja na prosto približno dva meseca. Ko njuno seme vzklije, lahko posodice prestavite v neogrevan prostor, enako bob in grah.
Kot smo napisali, je za splošno pripravo gredic pred pomladno sezono prezgodaj, lahko pa vzamemo vzorec zemlje za analizo vrtnih tal, predvsem če imamo z vrtninami težave.
Ko iz zemlje na okrasnih gredicah pokukajo vršički spomladanskih čebulnic ali poganjki trajnic, je čas, da porežete okrasne trave in lanske ostanke cvetočih trajnic, zastirko iz rastlinskih ostankov pa še vedno pustite na tleh tam, kjer so posajene toplotno občutljivejše trajnice ali polgrmi.
Ko je zemlja dovolj presušena, lahko sadite listopadna in okrasna drevesa ter grmovnice z golimi koreninami. Dokler lesnate rastline (okrasni grmi) še mirujejo, lahko narežete njihove enoletne poganjke za potaknjence. Ena možnost je, da jih shranite v hladilniku ali mivki in jih na stalno mesto potaknete marca ali aprila, lahko pa jih v zavarovanem prostoru kar takoj do polovice potisnete v lonček z mešanico substrata in drobnega peska. Da se ne bi izsušili, čez lončke poveznete polivinilasto vrečko ali odrezano plastenko. Potaknjence okrasnih grmovnic, ki izvirajo iz naših krajev in niso občutljive na mraz, lahko potaknete tudi neposredno na prosto, če so tla nezamrznjena in kopna.
Februarja že lahko porežete okrasne vzpenjavke, kot so okrasna trta, bršljan, glicinja, po cvetenju pa tudi zimski jasmin. Takrat jih lahko tudi pognojite.
Zdaj je čas za nakup poleti cvetočih gomoljnic in čebulnic, ker je izbira v vrtnih centrih velika. Če želite v sezoni zgodnejše cvetenje, gomolje begonij, kal in gladjol v zaščitenem prostoru posadite v lončke, maja pa jih boste posadili na prosto.
Pred pomladjo si v sadovnjaku nikakor ne želimo, da bi sončni žarki in visoke temperature prebudile sadno drevje in jagodičevje. Ko se to zgodi, se namreč začnejo po rastlinah pretakati sokovi, to izzove prezgodnje brstenje, poznejša pozeba pa vzame sadno letino. Proces lahko upočasnimo z beljenjem debel sadnega drevja z apnom. To je stara preventivna sadjarska praksa, ki obvaruje rastline pred segrevanjem in prezgodnjim pretakanjem življenjskih sokov. Pobarvamo tako deblo kot debelejše veje.
Hkrati lahko v sadovnjaku pregledamo oporo mladih sadnih dreves, saj jih zima in mokrota pogosto poškodujeta.
Ker je še vedno čas zimskega mirovanja, narežemo cepiče sadnih dreves za spomladansko cepljenje. Februar je za cepiče pečkarjev ravno pravšnji, na začetku meseca pa pohitite s cepiči koščičastega sadja. Za cepiče izbierite zdrave enoletne poganjke (tiste, ki so zrasli lani) debeline svinčnika in dolžine od 10 do 20 centimetrov s sončne strani krošnje, kjer so najbolj razviti. Do cepljenja jih shranite v hladilniku ali mivki, pomembno je, da ne odženejo.
V istem času lahko naberete tudi dele enoletnih poganjkov za potaknjence, s katerim se pogosto razmnožuje grmasto jagodičevje. Če tla dopuščajo, jih lahko v zemljo potaknete takoj, če so zamrznjena, jih shranite enako kot cepiče.
Ko je zemlja kopna in ne premokra, lahko sadite sadno drevje in jagodičevje z golimi koreninami, proti koncu meseca pa porežete zgodnje jagodičevje (ribezi, joste, kosmulje). Za obrezovanje sadnega drevja je še prezgodaj, če imate v sadovnjaku težave, pa si v kakšnem priročniku oglejte koledar za preventivno škropljenje, da boste v času brstenja pripravljeni.