Setveni koledar Marije Thun: Dneve za korenino, cvet, list in plod potrdili s poskusi

Preden je Thunova leta 1961 začela izdajati setveni koledar, je lastna opažanja o vplivu nebesnih teles na razvoj rastlin skupaj s sodelavci preverjala in potrjevala s poskusi od leta 1952 naprej, vse do svoje smrti leta 2012. Od takrat njeno delo nadaljuje sin Matthias Thun. V laboratoriju Thunove v Marburgu so opravljali analize pridelka glede na vitalnost, kaljivost, vsebnost kemičnih elementov in količino za več generacij rastlin. Delovanje njenega setvenega koledarja že več desetletij preverjajo tudi mnoge ustanove po svetu, med drugim Inštitut za biodinamično kmetovanje Forschungsring v Darmstadtu. 

Biološko dinamično kmetovanje
Za biološko dinamično kmetovanje sta poleg upoštevanja setvenega koledarja Marije Thun značilna še gnojenje s kompostom, prepariranim z biodinamičnimi zeliščnimi pripravki, in škropljenje s pripravkoma gnoj iz roga in kremen iz roga, ki naj bi še dodatno pripomogla k zdravju in vitalnosti rastlin.

Temelj so astronomski podatki

Po ugotovitvah Marije Thun imajo najpomembnejšo vlogo na rast rastlin položaj Lune, Sonca in planetov našega osončja pred ozadjem, ki ga na nebu predstavljajo ozvezdja dvanajstih zodiakalnih znamenj. Medsebojno učinkovanje nebesnih teles je izračunano na podlagi astronomskih podatkov o njihovem položaju v vesolju, ki jih vsako leto pripravijo astronomski observatorij v Švici in dva v Nemčiji. Mimogrede, prav od tod izvira razlika med biodinamičnim setvenim koledarjem Thunove in astrološkimi setvenimi koledarji, ki temeljijo na nespremenjenem razmerju nebesnih teles, takšnem, kakšno je bilo ob nastanku astrologije pred več kot dvema tisočletjema.

Avtorica setvenega koledarja Marija Thun je pred več kot pol stoletja vpliv energij, odvis­nih od medsebojnega razmerja nebesnih teles, na rastline začela proučevati na podlagi antropozofskih naukov dr. Rudolfa Steinerja (tudi začetnika waldorfske pedagogike), po katerih so vsa živa bitja del širšega stvarstva, in po njegovih spoznanjih, da kozmične energije vplivajo na življenje na Zemlji. Povedano poenostavljeno, poti Lune, Sonca in planetov našega osončja pred zodiakalnim krogom, ki nas obdaja, spodbujajo določeno energijo, izraženo s štirimi glavnimi elementi vsega živega sveta: zemljo, svetlobo oz. zrakom, vodo in toploto. Vsak del rastline je povezan z določenim elementom oziroma impulzom.

Element zemlje spodbuja rast korenin, svetloba vpliva na razvoj cvetov in eteričnih olj, ob elementu vode se poudarjeno razvijajo listi, toplota pospeši razvijanje plodov. Pomembno je vedno enako zaporedje elementov oz. impulzov za določen del rastline: korenina-cvet-list-plod. Z vsakim postopkom obdelave – najpomembnejši so setev, presajanje in pobiranje za spravilo oz. skladiščenje – se v rastlini na novo spodbudi impulz, vedno tisti, ki takrat prevladuje. Tako je pomembno, da na dan za korenino sejemo, presajamo, okopavamo, obrezujemo in pobiramo za spravilo rastline, ki jih gojimo zaradi podzemnega dela, na dan za list rastline, ki jih gojimo zaradi listov, na dan za cvet rastline, pri katerih želimo doseči dolgo in bujno cvetenje, na dan za plod pa tiste, ki jih gojimo zaradi plodov oziroma semen. 

Posamezni impulzi oziroma elementi trajajo različno dolgo, včasih tudi štiri dni; redni uporabniki biodinamičnega setvenega koledarja pa vedo, da obstajajo tudi dnevi, ki niso primerni za nobeno delo z rastlinami – ti so na koledarju prazni oziroma na njih ni oznake za noben impulz. Gre za dneve, ko imamo bodisi opraviti z mrkom določenega nebesnega telesa, prekrivanjem planetov, s t. i. vozli ali bližino Lune Zemlji.

Znanost in biodinamika
Eno od znanstvenih raziskav, ki je potrdila vpliv biodinamičnega načina kmetovanja (upoštevanje setvena koledarja je samo en njegov segment) na kakovost pridelka, je opravil dr. Matjaž Turinek na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV). Biodinamični pridelki so se v primerjavi z drugimi skupinami (v poskusu so z biodinamično pridelavo primerjali še konvencionalno, integrirano, ekološko pridelavo) najbolje izkazali po vsebnosti antioksidantov in fenolnih spojin. Slednje so že same anti­oksidanti, vplivajo pa še na okus in obrambno sposobnost rastlin.

Kaj je pot lune nad obzorjem

Poleg osnovnega podatka za impulz je treba pri setvenem koledarju upoštevati še podatek o dnevih v mesecu, primernih za presajanje, in tistih, ki so primerni za obiranje. V času padajočih luninih lokov, ki pomenijo vsak dan krajšo oziroma nižjo pot lune nad obzorjem (pomembno je, da tega ne zamen­jujemo s padajočo lunino meno), se v zgornji del rastline dviga le malo sokov, poudarjena pa je aktivnost v območju korenin, zato so primerni za presajanje, pa tudi obrezovanje drevja in živih mej. V nasprotju s tem se v času, ko se lunini loki nad obzorjem daljšajo oziroma dvigujejo (spet ne gre za čas, ko se luna na nebu debeli), vse sile in sokovi dvig­nejo v zgornji del rastline oz. vršičke, zaradi česar je čas zlasti primeren na primer za obiranje in cepljenje sadnega drevja. Delo z rast­linami na zemlji je vedno kompromis, in če ne gre drugače, opravimo potrebno opravilo, ko pač moremo (včasih nam to prepreči vreme, drugič zadržanost …). Z naslednjimi postopki obdelave, opravljenimi v priporočenem času, bomo popravili nepravo usmeritev ob prejšnjih opravilih.

Marija Thun je svojim sledilcem svetovala, da si delajo zapiske o lastnih izkušnjah, ker bodo podatki dragoceni v naslednjih sezonah. Za tiste, ki se ravnajo po natančnih navodilih iz Setvenega koledarja za posamezno leto (knjižico izdaja društvo Ajda Vrzdenec), je dobrodošlo, da si večkrat preberejo razlage o pomenu določenega impulza. Njihovo razporeditev si je dobro ogledati vsaj za teden vnaprej, da lahko načrtujemo delo, ga prilagodimo vremenskim okoliščinam in ne zamudimo priporočenih opravil.