Setveni koledar – oktober 2024

Če izvzamemo sezonske okrasne zasaditve, odstranjevanje nelepih delov okrasnih trajnic, skrb za higieno v sadovnjaku in oskrbo jesenskih solatnic, je večina oktobrskih vrtnih opravil naravnana v prihodnost: kompostni kup premetavamo, dokler je še toplo, da se bodo rastlinski ostanki hitro razgradili v rastlinska hranila za prihodnjo sezono, motovilec, zimsko solato in špinačo sejemo za pomladni pridelek, s sajenjem česna odlašamo čim dalj, da bo iz zime v pomlad prešel čim manj olistan in poškodovan. Za bolj podjetne pa to je le del opravil: če želimo posaditi okrasne trajnice, vrtnice, pripraviti teren za sajenje okrasne drevnine in sadnega drevja, še vedno ni prepozno, da si vzamemo čas za načrtovanje rastlinskih združb, ki nas bodo razveseljevale leta, morda desetletja ... Pred sajenjem se splača preštudirati njihove potrebe, muhe in se pozanimati o izkušnjah iz prve roke.

Zelenjavni vrt

Po tradiciji je oktober povezan s setvami zimske solate, rukole, če pohitimo, tudi motovilca, sajenjem čebulnic in prekopavanjem gredic, ki jih nameravamo gnojiti s hlevskim gnojem – pri vseh teh opravilih pa velja pomembno opozorilo. Ničesar od tega ne moremo in smemo početi, ko so tla razmočena od dežja, da se nam zemlja lepi na obutev in orodje. Ne samo, da ni praktično, zelo škoduje mikroorganizmom v tleh, oskrbljenosti tal z zrakom in seveda tudi posevku ali rastlinam. Ne gre drugače, kot da vnaprej bedimo nad vremensko napovedjo in večkrat preverimo stanje tal. In se prilagajamo.

Setve: Oktobra še lahko posejemo motovilec, od razmer, sonca in temperatur pa bo odvisno, kdaj lahko pričakujemo pridelek. Setve v prvi polovici oktobra bomo najbrž pobirali zgodaj spomladi. Sejemo v saj 2 cm narazen, še bolje v vrstice, da ga bomo spomladi okopali. Seme potrebuje za kalitev svetlobo, zato ga v tla le vtisnemo z grabljami. Motovilec na gredah prezimi nezaščiten. Enako velja za zimsko solato, saj je osnovni namen setev zimskih solat, da rastline v velikosti nekaj listov prezimijo in pozno pozimi s prvimi otoplitvami začnejo delati glavice. Pri nas priljubljene zimske sorte so vegorka, posavka, bistra, zimska rjavka, pariška in nansen. Drugače pa je z rukolo in kitajsko listno zelenjavo iz družine križnic, ki dajo pridelek zelo hitro.

Sajenje: Sredi oktobra sadimo čebulček majskega srebrnjaka, ki ga pobiramo že spomladi, druge sorte čebule pa le, če nameravamo pridelek sproti pobirati kot mlado čebulo. Čebulo za skladiščenje pa je bolje saditi zgodaj spomladi, marca ali aprila (pridelek bomo pobirali poleti), saj se bo bolje skladiščila. Čebulčka za pomladno sajenje ne kupujmo zdaj jeseni. Čebulček za kakovostno čebulo mora biti čim drobnejši, medtem ko pri sajenju česna dajemo prednost čim debelejšim strokom. A česna jesenskih sort ne sadimo pred koncem oktobra.

Kaj bo na gredah zdržalo zmrzal: Po izkušnjah iz zadnjih let je kljub hladnemu začetku oktobra še veliko verjetnosti za toplo jesen, vseeno pa je dobro vedeti, kaj najprej pobrati z gredic in katere vrtnine zdržijo mraz, če nas proti koncu meseca preseneti daljše obdobje temperatur pod ničlo. Najmanj mraza prenesejo radii sortč štrucar, castelfranco, zgodnejše različice sorte palla rosa in večina sort endivije. Na začetku zmrzali jih lahko še nekaj časa ščitimo s tuneli, pri čemer pa je pomembno, da jih prekrijemo, ko je zemlja še topla. Brez zaščite prezimijo radiči tržaški solatnik, poznejše različice sorte palla rosa, verona, treviški, solkanski, anivip, monivip, bianca di milano. Do zime nam poleg že omenjenih vrtnin ni treba hiteti s spravilom prezimnega pora, korenja, črne redkve in ohrovtov.

Dokler je še toplo, premečemo kompostni kup, da bo imel zrak. Idealno je, če med plasti damo nekaj hlevskega gnoja. Foto: Beekeepx/Shutterstock Foto:

Prekopavanje, gnojenje: Jeseni grobo prekopljemo prazne gredice v dveh primerih − če so tla glinena in težka, da bo mraz grude zdrobil, in če nameravamo gnojiti s hlevskim gnojem. Tega moramo namreč v zemljo vkopati. V obeh primerih prekopavamo, dokler je še toplo, najpozneje do konca oktobra. S hlevskim gnojem (preperelim, nikoli svežim!) ne gnojimo celega vrta, vsako leto le tretjino, saj lahko to ponovimo le vsako tretje leto. V prihodnjih sezonah seveda upoštevamo pravila kolobarja.

Kompostni kup: Dokler je še toplo, premečemo kompostni kup, da bo imel zrak. Idealno je, če med plasti damo nekaj hlevskega gnoja. Če je kompostna masa presuha, jo zalijemo, če je premokra, pa med plasti damo suho listje, suho travo ali nekaj slame. Količino vlage preverimo tako, da jo stisnemo v pest. Če razpade, ko pest razpremo, je presuha, če se drži v kepici, je vlažnost ustrezna, če se iz nje cedi voda, pa premokra. Zdaj je še čas, da razgrajevanje organske mase, za katero skrbijo mikroorganizmi, pospešimo tako, da jo zalijemo z vodo, v kateri smo stopili sladkor, ali s koprivno brozgo (koprive namakamo 14 dni). Kompostni kup za čez zimo prekrijemo s smrečjem ali koruznico.

Kisanje zelja in repe

Oktober je tudi čas, ko se zelo veliko gospodinj in gospodinjcev, celo takšnih brez svojega pridelka zelja, preizkuša v domačem kisanju teh dveh poljščin. Pri tem je treba povedati, da se je kisanja smiselno lotiti le, če imamo prostor s primerno klimo, drugače kislo zelje ali repa ne bosta pravega okusa in dovolj obstojna. Pomembno je, da proces poteka v temi, za kar so primerni temni PVC-čebrički, in ob primerni temperaturi. Idealna temperatura kisanja je 18 ˚C. Pri njej se zelje in repa skisata v treh tednih. Potem se bosta dolgo obdržala, če ju bomo shranjevali v temi pri 10 ˚C. Mlečnokislinska fermentacija sicer lahko poteka tudi pri temperaturi med 10 in 18 ˚C, vendar bo pri nižji temperaturi trajala dlje časa, do šest tednov, to pa bo vplivalo tudi na kakovost in strukturo kislega zelja in repe. Naribano zelje in repo po plasteh enakomerno solimo, skupaj porabimo 2 odstotka soli glede na njuno težo (2 dag na kilogram).

Jesenski radič je z mrzlimi dnevi oživel in začel delati glavice. Foto: Foto:

Sadovnjak

V sadnem vrtu bomo poleg poznih sort jabolk proti koncu meseca obrali kakije in morda tudi kivi.  A s pobiranjem letine kivija oktobra pohitimo le ob napovedi zmrzali, saj ta škodi kakovosti, pa tudi obstojnosti plodov v kleti ali hladilniku. V marsikaterem vrtu prav do slane obiramo dvakrat rodne maline, katerih sadeži so jeseni še posebej debeli. Zdaj rodijo na tistih rozgah, ki so iz tal pognale spomladi, zatorej bomo pustili, da bodo drugič rodile zgodaj poleti. Seveda če so poganki zdravi in se niso skupaj s sadeži posušili. V tem primeru jih moramo namreč takoj odrezati in zažgati, saj imajo zelo kužno bolezen malinovo sušico. V vsakem primeru pa do tal porežemo starejše poganjke, ki so odrodili že zgodaj poleti.

V sadovnjaku so zelo kužne tudi mumije, gnijoči sadeži, ki niso odpadli z vej. Ker se čez zimo utegnejo povsem posušiti in na pomlad predstavljati leglo trosov glivičnih bolezni, jih potrgamo z drevesa. Če imamo velike težave s kodravostjo breskev in nektarin, v času odpadanja listja škropimo proti breskovi kodravosti.

Oktobra še ne sadimo sadnega drevja na golih koreninah (takšno je naprodaj v specializiranih sadnih drevesnicah), saj mu mora prej odpasti listje, lahko pa že pripravimo sadilne jame in pregledamo, kje bodo naprodaj želene sorte sadnega drevja.

Okrasni vrt

Mnogi si jesenske dni radi polepšajo s sezonskimi zasaditvami v posodah ali na gredicah, ki so jim najbolj na očeh. Primerna izbira so mačehe, ki bodo cvetele dolgo v jesen in nato spet spomladi, jesenska vresa, ciklame, krizanteme, pa tudi prezimno trdni šaši in iskrivke.

Priporočljivo je, da z zadnjo košnjo trate odlašamo čim dalj, da zime ne bi pričakala preveč bujna. Oktober je idealen čas, da jo ponovno prezračimo, pomembno pa je tudi, da z nje redno odstranjujemo odpadlo listje in nagnite plodove in da jo, če tega še nismo naredili, pognojimo z namenskim gnojilom, ki ji bo pomagalo prezimiti.

Oktober je idealen čas za sajenje spomladi cvetočih okrasnih čebulnic. Najbolje jih je namreč saditi, ko se začne zemlja ohlajati, ko se jutra shladijo, dnevi so še topli, z dreves pa začne odpadati listje. Ne moremo govoriti o vedno enakem koledarskem datumu, treba je opazovati naravo in procese v njej. V povprečnih letih začne listje odpadati okrog 10. oktobra.

Hojhera je trajnica, ki lepa preživi zimo. Foto: Mariia Boiko/Shutterstock Foto:

Ves oktober in tudi prvo polovico novembra lahko sadimo in delimo okrasne trajnice. Do zime se bodo dobro ukoreninile, v nasprotju s pomladnim sajenjem bomo imeli manj skrbi, da bi se izsušile. Jeseni lahko sadimo, delimo in razsajamo skoraj vse trajnice, le pri tistih, ki so bolj občutljive na mraz, je bolje počakati na pomlad (trave perjanke, trstikovci, proso, sivka, žajbelj in druga sredozemska zelišča). Potonike, telohe, orientalske make in bradate perunike je bolje saditi jeseni, delimo in razsajamo pa jih samo jeseni.

Čas je primeren tudi za sajenje vrtnic z golimi koreninami, če nameravamo saditi okrasno drevje in grmovnice z golimi koreninami, ne ulončenih, pa tako kot velja pri sadnem drevju, počakajmo na začetek novembra.