Paradižnik med vrtičkarji velja za strahospoštovanja vredno vrtnino, ki je sicer zelo priljubljena, a hkrati zelo zahtevna in občutljiva za vzgojo.
Tokrat pa smo poiskali nekaj zanimivih in zabavnih dejstev, ki bi jih moral poznati vsak ljubitelj paradižnika.
Na trgovskih policah resda običajno zasledimo le rdeče paradižnike, a če se odpravite do lokalnega kmeta ali zelenjavarja, boste presenečeni, na koliko barvnih sort boste naleteli. Lahko so tudi rumeni, roza, vijolični, črni in celo beli.
Trenutno po svetu gojijo več kot 3 tisoč sort paradižnika, poznamo pa jih še bistveno več – znanih naj bi bilo več kot 15 tisoč sort.
PREBERITE ŠE: POSADITE TO ZELENJAVO IN PRIDELEK BOSTE LAHKO POBRALI ŽE V NEKAJ TEDNIH
Paradižnik je tehnično gledano sadje, ki pa ga običajno štejemo za zelenjavo. Zmeda je nastala po letu 1890, ko ga je vrhovno sodišče ZDA zaradi obdavčitve imenovalo za zelenjavo. Sadje je opredeljeno kot užitni del rastline, ki vsebuje semena, kot je paradižnik, medtem ko je zelenjava steblo, list ali koren. Kljub tej klasifikaciji je malo verjetno, da bi paradižnik našli v sadni solati.
Prav ste prebrali, paradižniki so že odpotovali v vesolje. Znanstveniki in raziskovalci so kot del eksperimenta »Tomatosphere« na mednarodno vesoljsko postajo odnesli 600 tisoč semen, da bi preučevali, kako vesolje vpliva na rast in razvoj semen.
Paradižnik naj bi izviral iz Peruja. Ko so jih v 16. stoletju prvič prinesli v Evropo, so bili zlato rumene barve in manjše, češnjeve velikosti, zato se jih je prijelo ime »zlata jabolka«. Številne evropske države so se zgledovale po tem in jih poimenovale z zlatimi imeni, kot je nemški »goldapfel«. Tudi Francozi so bili prepričani, da so paradižniki afrodiziaki, zato so jih poimenovali »jabolka ljubezni«.
PREBERITE ŠE: ZAKAJ PARADIŽNIK POKA
Britanci so bili dolgo prepričani, da so paradižniki strupeni, saj naj bi bili preveč podobni volčji breskvi – strupenemu halucinogenemu dresniku, ki naj bi se uporabljal v čarovništvu. Druga razlaga pa je povezana s kositrno posodo, ki so jo uporabljali v starih časih in vsebuje veliko svinca. Kisla hrana, kot je paradižnik, je v stiku s tako posodo povzročila prehajanje svinca v hrano in posledično toksičnost. Zato bogati niso jedli paradižnika vse do 19. stoletja.
Kitajska velja za največjo pridelovalko paradižnika v zgodovini, saj pridela približno četrtino celotne svetovne proizvodnje. Sledita ji ZDA in Indija.
PREBERITE ŠE: KATERI PARADIŽNIK GOJIMO V LONCIH
Paradižnik je najbogatejši naraven vir likopena, ki velja za zelo močan antioksidant in je denimo pomemben za zdravje prostate pri moških. Antioksidant rdeče barve daje barvo rdečim in rožnatim sadežem – z njim so obarvani paradižniki, lubenice in papaja. Raziskave so pokazale, da likopen lahko zmanjša pojavnost nekaterih vrst raka in deluje preventivno.
Njegove protivnetne lastnosti naj bi vplivale na splošno dobro počutje, zdravje srca in možganov. Paradižnik je tudi bogat vir kalija, ki ga povezujejo z zniževanjem visokega krvnega tlaka, zato pomaga tudi pri preprečevanju srčno-žilnih težav.
Angleška beseda za paradižnik izhaja iz španske besede tomate, ki izvira iz starodavnega azteškega jezika, besede tomatl. Azteško ime v dobesednem prevodu pomeni »debela stvar s popkom.«