Vlažne rastline in vlaga v zraku so namreč ugodne za večino glivičnih bolezni, ki ogrožajo zdravo letino in vplivajo tudi na kondicijo okrasnih rastlin. Zato v nadaljevanju povzemamo nekaj vrtnarskih opravil, ki se jih nikoli, ampak res nikoli, ne lotevamo, dokler so rastline mokre. Pomembno je tudi, da ne obdelujemo mokrit tal.
V skrbi, kako so mokrota ali polži, ki pridejo z njo, prizadeli vrtnine, se marsikdo rad smuka med vrstami na gredi, prijema liste in jih obrača. A tega nikar ne počnimo, dokler rastline niso popolnoma suhe. Z vlago namreč pospešimo prenašanje glivičnih bolezni med rastlinami. Tudi če njihovih znamenj na rastlinah še ni, so njihovi trosi povsod naokrog, vodne kapljice in zračna vlaga pa so idealen medij za njihovo širjenje. Tudi dele v neurju poškodovanih rastlin odstranjujemo šele, ko so suhe.
Z dotikanjem mokrih rastlin zelo povečamo verjetnost, da bo paradižnik in krompir napadla krompirjeva plesen (botanična sorodnika ogroža ista bolezen), ki hitro ugonobi nasad.
Mladih poganjkov paradižnika, ki poganjajo iz listnih pazduh, prav tako ne obtrgujemo, dokler so mokri ali le vlažni. Zato tega tudi ne počnemo zjutraj, dokler se še ne osuši rosa na rastlinah.
PREBERITE ŠE: TO SADJE NAJ BI BILO UČINKOVITO OROŽJE PROTI INVAZIJI POLŽEV, SE STRINJAJO NA DRUŽBENIH OMREŽJIH
Z vlažnih rastlin ne obiramo plodov, kot so stroki, bučke, kumare, paradižnik ali jajčevci. Pri takojšnji porabi vlaga plodovom seveda ne bo utegnila škoditi, zelo pa bomo povečali možnost za prenos glivičnih bolezni, plesni in gnilobe na rastlinah. Priporočilo velja tudi za rezanje solatnic, špinačnic, obiranje jagodičja in drugega sadja.
Nikoli ne kosimo mokre trave, ker ji to škoduje, saj prenašamo morebitne bolezni. S hojo po mokri površini tudi škodimo tlom - mokra se hitreje zbijejo, s čimer poslabšamo njihovo zračnost in pogoje za rast korenin. Košnja mokre trave hitreje otopi nože kosilnice in je poleg tega težja zaradi poležanosti bilk.
Ko hodimo po mokri zemlji ali jo obdelujemo, uničujemo njeno strukturo, saj iztiskamo zrak iz njenih delčkov, potreben za korenine in koristne mikroorganizme. Takšna tla tudi slabše sprejemajo vodo. Z obdelavo počakamo tako dolgo, da se prst preneha oprijemati obutve in orodja.
Mnogi vrtičkarji vrtnine pred neugodnim vremenom ščitijo tako, da jih prek lokov prekrijejo s kopreno ali PVC- folijo, za občutljivi paradižnik si omislijo celo majhne rastlinjake. Toda te je treba zračiti tudi v mokrem vremenu, saj je v njih zaradi majhne prostornine zračna vlaga visoka, to pa je kot nalašč za razmah glivičnih bolezni.