Galerija
Do samopreskrbe z vrtički, vlaganjem, s peko kruha
Kriza, ki ji ni videti konca, spreminja ravnanja potrošnikov, njihove nakupovalne navade, odnos do blagovnih znamk, tudi pri hrani, kažejo rezultati najnovejše raziskave Trženjski monitor. V njej je kar 71 odstotkov vprašanih odgovorilo, da si del preskrbe s hrano zagotavljajo sami, doma.
»Domača samopreskrba predstavlja alternativni način finančnega prihranka za potrošnike in način, kako se postaviti nasproti nižanju lastne kupne moči. Vir samopreskrbe so vrt, sadno drevje, njive, balkonski vrt in samopredelava z vlaganjem, kuhanjem marmelade, sokov, peko kruha,« je naštevala Maja Makovec Brenčič, predsednica Društva za marketing Slovenije (DMS) na okrogli mizi o pomenu samopreskrbe in odnosu do slovenskih blagovnih znamk v živilski industriji, ki so jo pripravili na Gospodarski zbornici Slovenije skupaj z Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP).
Kako torej v razmerah, ko potrošniki zaradi varčevanja bolj načrtujejo svoje nakupe, so preudarnejši, ko se odločajo, kaj naj kupijo, in ko je opazen trend kupovanja cenejših izdelkov trgovskih blagovnih znamk in izdelkov v akciji, prepričati v kupovanje izdelkov slovenskega porekla, izdelkov, pridelanih v lokalnem okolju? Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.
Najbolj brano
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
