Zrnje morda res ne bi dozorelo do pozebe, a rastlina je koristna za »počitek zemlje«, njene korenine odvračajo plevel, cvetovi so čudovita čebelja paša, pa še za čaj, ki pomaga pri krčnih žilah, jo lahko uporabimo.

Da zaščitimo mikroorganizme v tleh, moramo poskrbeti, da zemlja v vrtu ni nikoli gola, izpostavljena soncu, dežju in vetru. Tla zaščitimo z zastirko, na izpraznjene gredice pa sejemo rastline za zeleno gnojenje. Ker hitro kali in raste ter v kratkem času naredi veliko zelene mase, ki prekrije in zaščiti tla, je za zeleno gnojenje zelo primerna tudi ajda.

Če kmetje ajde za zrnje ne sejejo šele kot naknadni posevek, po spravilu zgodnjega krompirja ali žetvi ječmena, jo lahko sejejo že od aprila naprej. V tem primeru zraste više, ko če bi jo sejali poleti. Rastna doba ajde do zorenja je od 70 do 90 dni.

Kako posejemo ajdo

Seme posejemo povprek po zrahljani gredici in ga z grabljami zadelamo v tla. Posebno gnojenje ni potrebno.

Zakaj je ajda dobra za zeleno gnojenje

• Ajda je za zeleno gnojenje zelo primerna zato, ker ni v sorodu z nobeno drugo vrtnino, saj sodi v družino dresnovk tako kot kislice, in se nam pri odločitvi, kam jo posejati, ni treba ozirati na kolobar.
• Ajda zelo hitro raste, rastline pa ne prezimijo, zato jih lahko pred zimo ali zgodaj spomladi vkopljemo v zemljo.
• Ima to koristno lastnost, da z izločki svojih korenin »zatira« plevele in zmanjšuje populacijo talnih škodljivcev.
• Ker z razvejenim koreninskim sistemom rahlja tla.
• Ker kot pozno cvetoča kultura privlači čebele in čmrlje in zanje predstavlja pomembno pašo.

Ajdov čaj  

Ajda ima visoko vsebnost flavonoida rutozida, zato so poparki iz njenih listov zdravilo proti krčnim žilam in blagodejni za krepitev žil. Vsebnost rutozida je najvišja pred cvetenjem.