Kdaj je seme zrelo

10. 8. 2020 | Besedilo: J. B. | Fotografije: Shutterstock

seme, semenitev, selekcija

Tudi če z vrtnarjenjem nimamo veliko izkušenj, si lahko za prihodnje leto naberemo nekaj domačega semena. Preprosto pridemo do semena nekaterih cvetic in enoletnic med vrtninami. Najraje seveda shranjujemo seme rastlin, od katerega pričakujemo, da bo dalo potomce, podobne starševski rastlini. Za semenitev vedno pustimo najlepše rastline, kar velja tudi pri vrtninah, torej teh ne pojemo.

Vedno semenimo več rastlin iste sorte, izberemo pa zdrave in močne rastline, katerih lastnosti so nam najbolj všeč.

Ali pobiramo seme večinoma jeseni?

Vsaka rastlina tvori seme ob svojem času, pri špinači dozori že pred poletjem, pri zimski solati in pri večini žit poleti, pri mnogih pa šele jeseni. Na vrtovih najpogosteje pobiramo seme jeseni, ker je pri mnogih rastlinah šele takrat povsem zrelo in dovolj suho za spravilo. Vendar se na to, da bi ga shranili, ne gre spomniti šele takrat, ko vrtnine, ki jih nismo pobrali in pojedli, uidejo v cvet, ali na gredah ostane odvečen pridelek. Biti moramo sistematični in že takrat, ko so rastline sredi razvoja, določiti, od katerih bomo jeseni pobrali seme. Posebej moramo skrbeti, da bodo ostale zdrave, dokler seme ne bo dozorelo.

Če bomo denimo semenili stročji fižol in bomo največje, najlepše stroke na najbolj zdravih rastlinah pustili, da bodo dozoreli in se do jeseni posušili, s teh ne bomo obirali strokov za uživanje. Pri stročjem fižolu namreč sproti pobiramo mlade stroke, da spodbudimo cvetenje in tvorbo novih plodov. S puščanjem plodov, da v njih seme dozori do konca, pa ta proces zaviramo.

Kdaj

Seme pobiramo, bodisi ko je povsem osušeno (pri rastlinah, kjer ima seme suh ovoj) ali ko sočen plod, v katerem se skriva, povsem dozori in se zmehča. V prvo skupino sodi seme večine cvetic, solatnic, čebulnic, stročnic …, pri katerih z roko zlahka zmanemo suho zaščito semena, v drugo pa seme paradižnika in bučnic, ki jih iztisnemo iz mokre sredice ploda.

PREBERITE ŠE: SEMENITEV VRTNIN: ODBERIMO 
NAJLEPŠE

Katere vrtnine najlaže semenimo

Najlažje pridelamo seme solate, fižola in graha, ker naredijo seme že v prvem letu in so samoprašnice, zaradi česar ni nevarnosti, da bi se sorta skrižala z drugimi. Preprosta je tudi semenitev paradižnika, čeprav je tujeprašnica, a ni nagnjen h križanju z drugimi sortami. Velika pa je verjetnost križanja pri papriki (tudi feferonih, čilijih) ter bučah in bučkah. Zelje in korenček denimo naredita cvet šele v drugem letu, zato ju moramo pobrati, čez zimo shraniti in zgodaj spomladi ponovno posaditi, da bosta zacvetela. Obe vrsti se tudi zelo radi križata.

!!galerija!!


Seme solate, paradižnika, fižola

Če nimamo izkušenj, je najpreprosteje začeti s pridelavo semena  solate, fižola in paradižnika.

Solata: Za semenitev določimo najbolj zdravo in najlepšo solato – če gre za glavnato solato, mora najprej narediti lepo, kompaktno glavico, razpotegnjene, pretesno skupaj rastoče rastline, ki predčasno uidejo v cvet, niso primerne. Laže semenimo spomladanske in zimske sorte solate, teže pa poletne, saj so te selekcionirane tako, da teže uhajajo v cvet. Iz solatne glave poleti zraste do meter visoko steblo, na katerem se odprejo  »lučke« kot pri regratu. Takrat je seme zrelo. Steblo odrežemo in ga posušimo v suhem in zračnem prostoru.


Paradižnik: Za seme uporabimo paradižnik, ki dozori na sredini rastnega obdobja. To je pomembno za ohranitev želenih lastnosti sorte, pa tudi zato, ker je proti koncu sezone več težav z boleznimi. Plod mora povsem dozoreti, odtrganega pa moramo pustiti v suhem prostoru še dva do tri ted­ne, da se zmehča, potem pa iz njega iztisnemo seme, ga speremo in posušimo.

PREBERITE ŠE: ZDRAV PARADIŽNIK: POZABITE NA TEORIJE ZAROTE

Fižol: Za seme izberemo dolge debele stroke z najlepšo obliko, če semenimo fižol za zrnje, je pomembno tudi čim večje število zrn v stroku. Oberemo jih, ko so povsem suhi, jih oluščimo in zrnje za nekaj dni do en teden zamrznemo, s čimer uničimo morebitne zasnove hroščka fižolarja.

Čeprav je fižol samoprašna rastlina, je pomembno, da ne sadimo skupaj tistega, ki je namenjen za stročje in za zrnje, saj vseeno obstaja majhna možnost križanja. Tudi turškega ali laškega fižola ne smemo saditi v bližini.

Katere cvetice na vrtu najlaže semenimo?

Veliko semena tvorijo bazilika, zajčki, tagetes ali žametnica, ognjič, ameriški slamnik, kapucinka, mak … Tudi pri cveticah poberemo seme z najlepših in zdravih rastlin ali tistih, pri katerih smo opazili kako posebno lastnost. V praksi pa vrtičkarji s suhih cvetov seme pobirajo šele na koncu sezone, jeseni, saj prej namenoma sproti odstranjujejo odcvetele cvetove, da bi spodbudili tvorbo novih.

Seme se mora povsem posušiti

Semena in plodovi morajo biti za spravilo popolnoma suhi in do konca dozoreli. Pri tem pomaga kakšen teden ali dva sušenja na zračnem podstrešju. Če se v obdobju, ko bi morali pobrati osemenjeno rastlino, pojavi deževje, jo izpulimo, še preden so vsa semena dozorela, in posušimo pod streho, a ne na soncu. Suho in prebrano seme shranjujemo v papirnati ali dobro zaprti stekleni embalaži v prostoru z enakomerno temperaturo.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE