Polži s hiško so na vrtu še kako dobrodošli - hranijo se namreč z zarodom oranžnih lazarjev, zato si jih boste na vrtu samo še želeli.

In prav zaradi njih, te zalege, ki se je nikakor ne moremo znebiti, smo sovražno nastrojeni proti čisto vsem polžem. Vendar imajo domači »hiškarji«, polžki, ki na hrbtu nosijo svoje zatočišče, pomembno vlogo pri ohranjanju biološkega ravnovesja. Deževnikom pomagajo pri tvorbi humusa, ki nastaja iz različnih rastlinskih in živalskih odpadkov. Skrbijo tudi za ustrezno količino alg, lišajev in glivic. Skratka, niso kar tako od muh. In če vam povem, da se tudi hranijo z zarodom oranžnih lazarjev, si jih boste na vrtu samo še želeli. Seveda se tudi oni radi posladkajo s sočnimi listi solate ali zelja, pa vendar, jih je možno ukrotiti. Sama jim na vrtu posadim kakšno sadiko več in verjeli ali ne, v glavnem se »pasejo« samo na eni rastlini, ostale sadike ali tudi že glavice solate pa pustijo na miru. Če jih je preveč, jih poberem in odnesem v rastje ob potočku. No, tako je pri meni.

PREBERITE ŠE: VRTNI POLŽI: OD KOD LETOS TOLIKŠNA INVAZIJA?

Z oranžnimi polži pa … Na mojem malem sonaravnem vrtičku, ki je del vrtnarije, imam že leta velike probleme z njimi. In velik kompostni kup na eni strani mojega vrta, na drugi strani visok nevzdrževan travnik in na tretji strani kanal z vodo, prispevajo k temu, da se sluzavci neomejeno razmnožujejo in lezejo na moj vrt. Polži se namreč zadržujejo v gostem grmovju, visoki travi, plevelih, zaraščenih površinah, pod listjem, kamni, ob živih mejah, pravzaprav vseh vlažnih kotičkih.

Polži se zadržujejo v gostem grmovju, visoki travi, plevelih, zaraščenih površinah, pod listjem, kamni, ob živih mejah, pravzaprav vseh vlažnih kotičkih.

Poskusila vsem vse mogoče naravne prijeme, da se jih znebim. Od tega, da sem med zastirko mešala bezgovo listje in praprot, do tega, da sem polivala kavno usedlino okoli bilk, da o nastavljanju piva, zdroba in jajčnih lupin sploh ne izgubljam besed. Dobila sem občutek, da vse te zadeve, ki so pred leti delovale, več nimajo učinka. So se polži prilagodili?

Še najbolj je zaleglo, ko sem enkrat nadležneže pobrala v posodo, jih potresla s pepelom in posodo zaprla. Potem pa sem to smrdečo snov, po nekaj dneh pacanja, potresla naokoli vrta, tja, od koder so prihajali. Res jih je bilo občutno manj. Pa vendar, so še bili, saj četudi preprečimo polžem dostop do vrta in poberemo vse obstoječe (ki jih najdemo) živali v vrtu, so na gredah še zmeraj jajčeca prejšnjih generacij, iz katerih se bodo razvili mladi polži. 

PREBERITE ŠE: TO SADJE NAJ BI BILO UČINKOVITO OROŽJE PROTI INVAZIJI POLŽEV, SE STRINJAJO NA DRUŽBENIH OMREŽJIH

Lazarji imajo enoletni življenjski krog. Po obdobju prehranjevanja, po parjenju pozno poleti in jeseni intenzivno odlagajo jajčeca. Jajčeca odlagajo v vlažne špranje v zemlji. Kar po nekaj sto jih odložijo v skupine. Jajčeca, če ni hujše zime, brez težav prezimijo in spomladi se iz njih izležejo polži.

!!galerija!!

Seveda sem takoj, ko sem videla, da smrdeči ostanki polžev pomagajo, pomislila na homeopatijo. Roko na srce, smrt polžev res ni bila lepa in zakaj bi to počela, če obstajajo že narejeni pripravki. Preskrbela sem si pripravek, narejen iz polžjih hišic polžev, ki so v naravi sovražniki nočnih lazarjev. Spomladi, čim sem posadila na prosto prvi posevek, kapusnice in solato, sem pripravila tekočino za škropljenje. Navodila so preprosta, časa pa opravilo tudi ne vzame veliko.

Ko sem videla, da smrdeči ostanki polžev pomagajo, sem pomislila na homeopatijo. Preskrbela sem si pripravek, narejen iz polžjih hišic polžev, ki so v naravi sovražniki nočnih lazarjev.

Dobro sem poškropila vse na novo posajene rastline in tudi čisto vse rastline, ki so že bile na vrtu in sem jih še pobirala (motovilec, radič, por …), rožice (narcise, trajnice …) in trajna zelišča. Nič nisem izpustila. Poškropila sem tudi tla ob rastlinah. Šele nato sem tla zastrla s slamo (zastirka je na vrtu nekaj najbolj osnovnega in nujnega, če želimo imeti rahla tla in vrtnarjenje brez pletja, okopavanja in pogostega zalivanja). Čez tri tedne sem postopek ponovila. In veste, da je pomagalo!

Ker so sledila deževna obdobja, s škropljenjem vsepovprek pa bi vlago sem še dodajala, sem se držala krasnih navodil ravno za take primere – nekaj raztopine sem dodala s pomočjo žličke samo ob rastline. Sedaj so na mojem vrtu samo še polžki s hišico. Ja, tudi ti lahko malo pogrizejo vrtnine, ampak so neprimerljivo lažje obvladljivi in še dobrodošli.

O AVTORICI

Jerneja Jošar je izkušena strokovnjakinja in avtorica priročnikov za vrt. Zrasla je v Prekmurju in tam je lahko v kotičkih svojega otroštva po cele ure preležala na trati in navzgor opazovala cvetlice in mali živi svet, ki mrgoli okrog nas. Tudi kot diplomirana inženirka agronomije, ki ureja in načrtuje vrtove po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin, za katero se je treba tudi učiti, je odličen zgled za to, kako lahko vrt predstavlja užitek, sprostitev ali meditacijo.