Setveni koledar

Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zelenjavni vrtovi

Kolumna Jerneje Jošar: Oktober in zadnje setve in sajenja

Kako rada imam jesen! Narava se počasi oblači v tople rumene, rjave, bakrene, rdečkaste barve. In kako prija božanje toplih žarkov, ko kar naenkrat zaradi hladnih in meglenih juter začnemo pogrešati poletje. Če sem prej na vrtnariji večkrat iskala senco, sedaj posedam na najbolj odprtem sončnem delu. Celo namerno sem tja prestavila dva stola in mizo. In ob njih postavila velike cvetlične lonce, zasajene s cvetjem v barvah jeseni.
5. 10. 2021 | 12:54
22. 10. 2024 | 15:23
8:05

Tako zelo jesensko, pa vendar so zaradi narave dela moje misli usmerjene večino časa nekaj mesecev naprej, v pomlad. Vse kar bomo še posejali in posadili sedaj, bomo namreč jedli spomladi, nekaj celo šele poleti. In tukaj so še spomladi cvetoče čebulnice. Saj vrt brez cvetja ni vrt in ravno oktobra moramo poskrbeti za sajenje tulipanov, narcis, da bo vrt že zgodaj odet v pomladne barve.

Motovilec od jeseni do pomladi

S setvijo motovilca nekateri, predvsem tisti, ki imajo na voljo veliko prostora, začnejo že avgusta. Sama ga v tistem času posejem le v kupčke pod papriko. Septembra izkoristim izpraznjene dele gredice, da tu in tam posejem kakšno vrstico, šele sedaj oktobra pa imam na voljo malo več prostora, da zasejem večje količine. Nekaj ga bom posejala v prvi polovici oktobra, nekaj pa v zadnjem tednu oktobra. Tako imam posevek lepo razporejen za daljši čas. Sorta holandski ima širše liste in težje prenese mrzle zime, sorti ljubljanski z ozkimi dolgimi listi in žlicar s žličkastimi listi pa kljubujeta mrazu.

PREBERITE ŠE: 6 PRAVIL ZA USPEŠNO SETEV MOTOVILCA

Prvi spomladanski solati pravimo zimska solata

V prihajajočem mesecu bom na grede posadila še zimsko solato. Vedno posadim več različnih sort. Krhkolistne sorte pariška, posavka in vegorka bom sadila v začetku meseca, mehkolistni zimska rjavka in nansen pa v drugi polovici oktobra. Spomladi mi prav vse gredo v slast. In kar je najboljše, nič jih ni treba zaščititi pred mrazom!


Jeseni sadimo tudi spomladanske sorte česna

Česen je kratkodnevnica, zato ga jeseni ne sadimo prezgodaj, spomladi pa ne prepozno. Če smo jeseni prezgodnji, lahko požene množico listov, ki kasneje seveda pomrznejo. Če smo spomladi prepozni, pa se čebule slabo razvijejo. Ker nam vreme zadnja leta kar nagaja in težko ujamemo pravi čas, tudi spomladanske sorte posadimo jeseni.

Tako storim tudi jaz. Jeseni posadim spomladanski sorti gardos in avtohtono slovensko sorto ptujski spomladanski. Obe sorti odlikujejo velike česnove glavice z debelimi stroki, katerih ovoj je rahlo rdeče obarvan. Okus in aroma sta odlična, in kar je najboljše, skladiščita se lahko vse do nove sezone mladega in svežega česna, torej do junija. Pri sorti gardos mi je všeč še nekaj. Rastlina spomladi tvori močno cvetno steblo, kar sicer marsikoga jezi, gurmani pa zastrižejo z ušesi. Iz cvetnih stebel s popki, pravimo jim tudi peski, lahko namreč pripravimo čudovite jedi. Sama iz njih naredim kar pesto. Takšno cvetno steblo tvorita tudi naši sorti haloški in primorski, če ju le dobim kje, ju posadim. Skladiščita pa se prav tako zelo dolgo. Od jesenskih sort sadim le avtohtono sorto ptujski jesenski z velikimi stroki in belimi luskolisti. Je zelo zgodnja sorta, pobirati jo začnem že konec junija. Skladišči se malo slabše, zato jo je treba porabiti do konca leta.


Kako sadimo česen

Pomembno pri sajenju česna je, da glavice razdrobimo na stroke tik pred sajenjem. Če bi to naredili prej, bi rastline pognale veliko listov, glavice pa bi se slabo oblikovale. Če sadite česen v vrste, naredite 7 cm globok jarek, med vrstami pustite 20 cm presledka, v vrsti pa polagajte stroke navpično na dno jarka tako, da bo med njimi 10 do 15 cm razdalje. Za začetnike še to. Širši, ravni del stroka je na dnu jarka, koničasti del pa gleda navzgor. Posajene stroke zasujte s prstjo, in če je ta suha, dobro zalijte. Tudi kasneje poskrbite, da bo dovolj vlage, da se korenine dobro razvijejo še pred zimo.

Sama sadim česen med zimsko solato, da tako bolje izkoristim prostor na gredah.

Gredic ne gnojite s hlevskim gnojem, dodajte le kompost. Pazite, da na tej površini česen ni rasel vsaj 4 leta, kot tudi niso rasli njegovi sorodniki čebula, por, drobnjak. Če se le da, sadite na dan za korenino.

Jesenske sorte bom posadila še v oktobru, lahko jih sadite še novembra, na Primorskem še decembra. Spomladanske pa po nasvetu izkušene vrtnarke sadim vedno konec oktobra, ponavadi kar v prvi polovici novembra. Sadimo pa jih lahko vse, dokler nam vreme dopušča, na Primorskem še januarja.

Čebulček za mlado čebulo

Tudi pri čebuli se držim maminega nasveta. Jeseni sadim samo sorte čebule za namen gojenja mlade čebule. Torej tistih svežih aromatičnih malce sladkastih belih glavic, katerega temno zeleno listje je še slajše in si prvih spomladanskih piknikov pravzaprav sploh ne moremo predstavljati brez nje. Majski srebrnjak je sorta, ki jo je sadila že moja mama. Ostajam pri njej. Čebulo za namen skladiščenja pa sadim spomladi.

Čebulček prav tako posadim med zimsko solato. Sadimo ga tako, da repki štrlijo iz zemlje.

Cvetoča pomlad

Čebulice tulipanov, narcis, okrasnih lukov, žafranov, hrušic, hijacint te dni čakajo, da dobijo nov dom. Vsako leto pripravim obširno ponudbo in tudi sama komaj čakam, da zasadim velike lonce, ki bodo spomladi krasili vrtnarijo. Najlepši so, če kombiniramo narcise, ki so najbolj zgodnje, cvetijo marca in aprila, in več sort tulipanov, ki cvetijo v različnem času, od konca aprila do konca maja. Seveda naj se barvno ujemajo. Ali pa posadite vsako sorto v svoj lonec, lonce pa postavite v skupino. V lonce jih sadimo na gosto, da se skoraj dotikajo. Tako bo zasaditev imela učinek velikega šopka. Sadimo globoko za dve debelini čebulice.

Na gredah jih sadimo v večje skupine ali pa med prazne prostore med trajnice, več različnih sort posamično, da bo imela greda učinek travniške zasaditve. Tukaj med čebulami pustimo nekaj cm. Sadimo globoko za dve debelini čebulice.

Več o sajenju smo pisali tukaj.

O AVTORICI

Jerneja Jošar je izkušena strokovnjakinja in avtorica priročnikov za vrt. Zrasla je v Prekmurju in tam je lahko v kotičkih svojega otroštva po cele ure preležala na trati in navzgor opazovala cvetlice in mali živi svet, ki mrgoli okrog nas. Tudi kot diplomirana inženirka agronomije, ki ureja in načrtuje vrtove po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin, za katero se je treba tudi učiti, je odličen zgled za to, kako lahko vrt predstavlja užitek, sprostitev ali meditacijo.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine