Motovilec, ki na vrtu nima sorodnic, razen zdravilnega baldrijana, ne mara vročine. Hlad mu prija za rast, še pomembnejši je za kalitev. Motovilec veliko slabše kali že, ko so temperature zraka nad 25 stopinj Celzija. Če avgustovskih setev ne moremo odložiti na hladnejše dneve, moramo posejano površino nujno hladiti.
Izkušnje s poletnimi setvami si zapišimo in jih upoštevajmo v prihodnjih sezonah. Za zanesljiv pridelek motovilca so to vrtnino že nekdaj sejali večkrat, od avgusta do srede oktobra, pobirali pa od oktobra do pomladi. Avgusta in septembra uspešno posejan motovilec bomo nabirali zgodaj jeseni, oktobrske setve pa pred zimo in potem spomladi.
Motovilčevo drobceno seme potrebuje za kalitev svetlobo, zato ga v tla le vtisnemo z grabljami. Seveda moramo redno, po potrebi tudi večkrat dnevno, preveriti, da so vlažna. Setve prekrivamo in senčimo.
Vedno sejemo seme, staro vsaj eno leto (to ponudniki semena v trgovinah že upoštevajo), saj sveže ne kali. Če imamo le domače seme, pobrano letos, ga damo za kak teden v zamrzovalnik.
Najbolj tvegane so avgustovske setve motovilca, ko so dnevi in noči vroče in vztraja suša. Zato sejmo avgusta motovilec nujno v manjših kupčkih pod visoke rastline, ki ga bodo senčile (koruza, paradižnik, paprika), ali gredice čez loke zračno zasenčimo z namensko mrežo, zaveso, tanko vrtnarsko kopreno. Takšna senca bo znižala temperaturo tal ter zraka nad njimi in ohranjala vlago. Prekrivanje setve s kopreno neposredno čez zemljo je slabša rešitev, ker jo bomo morali takoj, ko seme vzkali, dvigniti. Lahko pa setve zaščitimo z vejami in čez pregrnemo še kopreno. Vlažnost tal do kalitve moramo redno preverjati in vlažiti z nežnim pršenjem tudi dvakrat dnevno, če so suha. Ker ima motovilec plitve korenine, ga moramo, dokler vročina ne popusti, dnevno zalivati.
Motovilec sejemo v rahlo prst, bodisi v vrste 15 cm narazen, da bomo tla okoli njega rahljali (kar spodbuja rast), v kupčke po od 5 do 10 semen pod vznožje visokih rastlin ali počez po površini, pri čemer pa se potrudimo, da bo seme vsaj 2 do 3 cm narazen. Pregosto posejan posevek ali takšen, ki ga zaradi goste setve ne moremo opleti, se »duši«. Bujneje rastoče sorte motovilca lahko na vrt posadimo tudi kot sadike, za katere v lončke oz. odprtine v platojih damo po 2 do 3 semenke.
Motovilec je skromen, zadostujejo mu hranila, ki so v tleh ostala od prejšnjih posevkov, zato tal zanj ne gnojimo. Če dodajamo domači kompost, da bi bila tla ob setvi rahlejša, naj ga ne bo več kot liter na kvadratni meter.
Setve naj bodo ves čas vlažne, ne le površina tal, temveč vsaj nekaj cm v globino. Zalivamo z blagim pršenjem. Tudi mlade rastlinice morajo imeti poleti tla vlažna ves čas. Prst bo več časa zadrževala vlago, če motovilec sejemo na majhne zaplate, s katerih prej odgrnemo stalno organsko zastirko in jo pustimo v bližini. Izhlapevanje bo veliko manjše, tudi če posevek senčimo, kot smo opisali zgoraj.
Motovilec ima malo bolezni, kot vse rastline pa ima rad zračnost, zato naj ne bo plosko pokrit s kopreno. Največja težava poletnih posevkov je pepelasta plesen. Pospešuje jo suho vroče vreme čez dan v kombinaciji z rosnimi jutri. Obolelega motovilca ne jemo niti listov ne odstranjujemo z rezanjem kot pri obolelem zimskem radiču, lahko pa ga pustimo na gredi, da se bo spomladi obrasel z novimi listi. Ti so v takšnem primeru radi zveriženi.