Paradižnik je pri vrtičkarjih priljubljena vrtnina, gojenje pa zahtevno, saj je občutljiva na bolezni. Če se izognemo najpogostejšim napakam pri oskrbi, bo paradižnik bolj zdrav. Prva napaka je pogosta že ob sajenju: sadika ne sme biti pretegnjena, ne sme cveteti ali imeti celo plodov. Te moramo odščipniti.
Paradižnika na gredo ne sadimo preblizu skupaj, tudi rastline v loncih razmaknemo. Tako bo med njimi manj vlage in bolezni: na gredi naj bo med sadikami 70 cm, če so cepljene, še več, med vrstami pa 1 m. Grmičaste sorte so lahko 50 cm narazen.
PREBERITE ŠE: KAKO SADIMO PARADIŽNIK
Ker sta paradižnik in krompir botanična sorodnika, ju ogrožajo iste bolezni, od katerih je lahko uničujoča krompirjeva plesen (na fotografiji). Zato paradižnik sadimo čim dalj od krompirjeve grede.
Paradižnika ne zalivamo po listih. Vlaga na njih namreč spodbuja razvoj glivičnih bolezni, zaradi katerih lahko rastline propadejo. Vsakih nekaj dni obilno zalijemo tla ob rastlinah.
Res je, da zaščita paradižnika pred padavinami s streho ali rastlinjakom pomaga, da je bolezni manj, vendar le, če je zračna. To pomeni, da mora biti precej višja, kot bodo zrastle rastline paradižnika, in mora omogočati, da se te od strani temeljito zračijo, drugače se bo pod njo nabiral kondenz.
Pogosta napaka je, da ne odstranjujemo zalistnikov, zaradi česar je rastlina prebujna in ne more prehraniti vseh nastavkov plodov. Dodaten problem je zastajanje vlage med rastlinami. Zalistnike lahko pustimo pri grmastih sortah.
PREBERITE ŠE: 10 DEJSTEV O PARADIŽNIKU, KI JIH MORDA NISTE POZNALI