Zimska solata – Skupino solat, ki jih sejemo in sadimo jeseni, zimo preživijo na prostem v fazi rozete, glavice pa pobiramo spomladi, imenujemo zimska solata. Po­znamo mehkolistne in krhkolistne sorte. Najpogostejši mehkolistni sta nansen in domača sorta zimska rjavka, krhkolistne pa so pariška, posavka in vegorka.

V prvem tednu oktobra še ujamete zadnji rok, da posejete krhkolistne sorte, za mehkolistne pa imate čas vse do sredine oktobra. Sicer pa lahko zdaj že sadite tudi sadike. Predlagam, da za zgodnejšo bero nekaj sadik kupite, če ste se spomnili in jih sejali septembra, jih tudi presadite. Zdaj posejane boste lahko presajali konec oktobra, če bo seveda jesen mila. Če ne, je bolje, da rastline prezimijo nerazsajene in jih razsajamo spomladi, ko prst več ni pomrznjena, torej februarja in marca.

PREBERITE ŠE: ZA TO ZELENJAVO BOSTE SEGLI NAJGLOBLJE V ŽEP

Sadike sadimo tako, da ostane med njimi 20 cm prostora. Naj ne bodo v bližini peteršilja, sladkega komarčka in zelene. Sama solati najraje namenim svojo gredico in med njo posadim čebulček ali česen.

Azijska listna zelenjava – V vrečkah s tem nazivom se skriva mešanica semen rastlin iz družine križnic nenavadnih imen, kot so pak čoi, mizuna, mibuna. Naštete sorte najdete pakirane tudi posamično. Sorodnice ohrovta, zelja, brokolija so znane po tem, da vsebujejo veliko zdravilnih grenčin, in ker zelo dobro prenašajo nizke temperature, so odlične za krepčanje telesa v zimskem času. Sejemo jih lahko počez, ne preveč na gosto, ali v vrstice, med katerimi pustimo 20 cm razmika. Lističe režemo vso zimo, tudi izpod snega.

Špinača – Špinačo smo navajeni sejati zgodaj spomladi, potem pa s setvami čez polet­je prenehamo, ker rastlina ne prenese vročine. Jeseni so vremenske razmere podobne kot spomladi, zato jo sejemo od septembra in še v začetku oktobra. Lističe bomo pobirali še pred mrazom in celo sredi zime, če bo mila ali če posevek zaščitimo s tunelom. Rastline prezimijo (tudi nezaščitene) in na novo odženejo že zgodaj spomladi.

Tankolistni dvoredec – V prvi polovici oktobra še sejemo tankolistni dvoredec, bolj znan pod imenom divja rukola. Če pohitimo s setvijo, bomo pozno jeseni pobirali že prve liste. Sejemo v vrste. Sama to storim na robu grede. Z zaščito podaljšamo pobiranje dolgo v jesen. V vsakem primeru pa rastline prezimijo in odženejo zgodaj spomladi.

Vrtna kreša – Pozabljamo na vrtno krešo, a tako osvežujoče deluje v solatah, sendvičih, namazih. Sejemo jo še v začetku oktobra. Režemo jo vse do prve slane.

Čebula – Jeseni sadimo samo sorte, ki jih spomladi jemo že maja kot mlado čebulo. Druge je bolje saditi spomladi, saj pri jesenskem sajenju obstaja precejšnja verjetnost, da bo čebula ušla v cvet. Pri nas najbolj znana sorta za jesensko sajenje je majski srebrnjak. Tega sadimo bolj na gosto, in sicer s petcentimetrskim razmikom. Sama počakam do konca oktobra, saj se takrat neha napad čebulne muhe. Če sadite prej, gredo takoj prekrijte z vrtnarsko kopreno, da muha ne bo imela dostopa do čebulic.

!!galerija!!

Za dober razvoj čebul odberemo drobnejše, manj kot 2,5 cm debele čebulčke, saj iz debelejših prezgodaj požene cvet, čebula pa se slabše debeli. Te posadimo na drug konec grede, bolj na gosto in porabimo prej kot druge. Sicer čebulo posadimo vsaj 8 cm narazen, čebulni repki naj ostanejo nad površino tal.

Čebule ne sadimo v bližino pora in drobnjaka ter kapusnic (zelje, glavnati ohrovt, listnati ohrovt, brstični ohrovt ...).

Česen – Sorte česna se razlikujejo med seboj, ne samo po velikosti in barvi glavic, ampak tudi po tem, kdaj jih sadimo in kdaj pobiramo. Spomladanske sadimo marca, jesenske pa konec oktobra, novembra, na Primorskem še decembra. Ker je prst zgodaj spomladi lahko še zelo mokra in hitro zamudimo čas sajenja, tudi spomladanske sorte raje posadimo že jeseni. Jesenske moramo posaditi jeseni, saj potrebujejo določeno število hladnih dni, da se glavice odebelijo in da se oblikujejo stroki. Izberemo dan za korenino.

PREBERITE ŠE: NAJ VAS KUPČKI ZEMLJE NA ZELENICI NE PRESTRAŠIJO – TO JE DOBER ZNAK

Glavico česna razdelimo na stroke tik pred sajenjem. Iz prej pripravljenih pogosto pred zimo požene veliko listov, koreninski sistem pa se ne razvije dovolj dobro. Za glavni posevek sadimo debelejše stroke, iz njih se bodo razvile debele glavice. Sadimo 7 cm globoko, s ploščatim delom navzdol, med stroki pustimo 10–12 cm razmika. Prostor na vrtu bomo bolje izkoristili, če česen posadimo med zimsko solato ali radič. Iz drobnejših strokov se hitreje razvijejo cvetovi, zato jih posadimo v skupine na gosto, porabimo pa jih spomladi skupaj z listi kot mladi česen, še preden se razvijejo stroki. Če je jesen suha, ga zalivamo.

Česna vsaj tri leta ne sadimo na grede, kjer je rasel prejšnja leta, niti na grede, kjer so rasle njegove sorodnice čebula, por, šalotka. Dobra predhodna kultura so solatnice, kumare, paradižnik. Slaba predhodna kultura pa so stročnice in kapusnice.

Narcise na zelenjavne grede – Jesen je tudi čas za sajenje spomladi cvetočih čebulnic, torej tulipanov, narcis, hrušic, hijacint ... Če imate težave z voluharjem, na zelenjavne gredice posadite narcise. Njihov vonj ga tako moti, da si bo hrano iskal drugje. Preverjeno deluje! Pa še vrt bo zaradi narcis že zgodaj spomladi živahnejši.