Pri vseh vrtninah velja, da za semenitev izberemo rastlino, ki je najlepša, katere lastnosti so nam najbolj všeč in ki je popolnoma zdrava. Glede na izkušnje z gojenjem paradižnika v zadnjih letih je jasno, da bo rastlina bolj zdrava in vitalna na začetku sezone, ko dozorijo prvi plodovi. Ti so za povrhu običajno veliko večji od zadnjih. Z izbiro plodu z rastline, ki je že na videz zdrava, si zagotovimo veliko večjo verjetnost, da se s semenom ne bodo v naslednjo generacijo prenesli bolezenski povzročitelji. Prav prek njega se namreč prenaša večina bolezni, virusov in bakterij, ki pozneje ogrožajo življenje odraslih rastlin.

Ker je paradižnik v veliki meri samooprašen, torej se oprašuje s cvetnim prahom iz istega cveta, se lastnosti rastline prenašajo naprej. To pa ne velja za hibridne sorte (oznaka F1), pri katerih je seme bodisi sterilno ali pa iz njega zrastejo potomci, povsem drugačni kot starševske rastline.

Plodovi paradižnika so za semenitev primerni, ko popolnoma dozorijo. Obrane zorimo še dva do tri ted­ne, da zelo potemnijo in se omehčajo, šele potem iztisnemo mokro sredico s semenom.

Najpreprostejši način je, da z žličko pobrana semena iz plodu stresemo na cedilo in jih pod vodo toliko časa spiramo, da niso več sluzasta. Ker se rada držijo skupaj, odcejena stresemo na papirnato brisačo in jih na zračnem, a senčnem mestu posušimo. V toplem vremenu se na prostem posušijo v kakšnem tednu. Za dobro kaljivost ter dolgotrajno in uspešno hranjenje (zdravo seme paradižnika naj bi bilo kaljivo še štiri leta) pa je bolje uporabiti čiščenje semena s fermentacijo. Z njo odstranimo sluz, ki se nabere okoli semena in ga ščiti pred zunanjimi težavami, a hkrati zavira kaljenje in krajša življenjsko dobo semena.

Postopek

Plod prerežemo in v kozarček za vlaganje izdolbemo sredico s semeni. Prelijemo jo s približno enako količino vode, kozarec pokrijemo s čisto gazo ali papirnato brisačo, ga postavimo na toplo (od 24 do 27 stopinj Celzija), vendar ne na sonce. Posoda na tem mestu ostane več dni, vmes vsebino enkrat premešamo, tudi če se na vrhu nabere plesniva plast. Po treh do petih dneh (fermentacija poteka na višji temperaturi hitreje) nežno snamemo plesen in odlijemo vodo nad semenom. S tekočino naj odteče tudi seme, ki plava, saj to gotovo ni dobro. Na dnu ostane le zdravo seme. Dolijemo svežo vodo in premešamo. Ko se seme posede, spet odlijemo vodo in to ponavljamo, dokler ni čista. Nazadnje damo seme v cedilo in ga dobro speremo pod tekočo vodo. Mokro razporedimo po pladnju čez papirnato brisačo ali tanko kopreno, da se posuši.

Shranjevanje semena

Za vse seme velja, da suho shranjujemo v papirnati ali dobro zaprti stekleni embalaži v hladnem prostoru z enakomerno temperaturo, saj temperaturna nihanja povzročajo nihanje relativne vlažnosti, ta pa spodbudi prebujanje semena. Njegova kaljivost se s tem manjša.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Nepozabna paradižnikova omaka po receptu italijanskega kuharja s tremi michelinkami