Poleti bo še čas za setve – a počakajte, da vročina mine

Tudi sajenju sadik suša in vročina nista najbolj naklonjeni, zato moramo na tla okoli njih položiti zastirko, jih z vrha senčiti in redno zalivati. Na vrtu smo hočeš nočeš odvisni od vremenskih razmer, kar z izpadom letine najbolj občutijo kmetje, ki od pridelave hrane živijo.

V nadaljevanju kljub temu navajamo, kaj bo še mogoče sejati v drugem delu poletja, če bo vročina popustila, v primeru neuspešnih setev pa nam bo izkušnja vodilo za prihodnje sezone. Navedli bomo nujne ukrepe ob setvi na vrhuncu poletja, ki so enaki, kot smo jih opisali v prispevku Miša Pušenjak o tem, kako v vročem juliju saditi in sejati endivijo in radič.

Splošno o poletnih setvah

Da bi setve uspele, mora biti zemlja pravšnje temperature. Zgodaj spomladi hitrost kaljenja zavira mraz, poleti pa previsoke temperature tal, ki jih spremlja še izsušenost, kaljivost semena celo uničijo. Prst na osončeni gredi je pogosto prav razbeljena in njena temperatura močno presega 30˚C. Nad to temperaturo rastline zelo slabo ali pa sploh ne kalijo, zato je treba setve senčiti. Senčenje ne pomeni pokrivanja, pač pa kopreno ali več slojev mreže na opori vsaj ped nad tlemi. Znižalo bo temperaturo in upočasnilo izhlapevanje, vzkaljene rastlinice pa zaščitilo pred pregrevanjem. Druga možnost je, da sejemo v senco visokih rastlin, kot so koruza, visoki fižol in paradižnik. Tla so hladnejša tudi na vrtovih, kjer so vse gredice, tudi prazne, ves čas zastrte s slamo, travo itd. V tem primeru sejemo na majhne površine in v vrste, s katerih z roko odstranimo zastirko.  Bližina zastirke bo prav tako nekoliko ohladila tla in zadrževala vlago.

Še enkrat si lahko vzgojimo sadike nizkega fižola za stročje. Foto: Veronique Stone/Shutterstock Foto:

Kaj še sejemo v drugi polovici poletja

Solatnice: Radič za rezanje in berivko sejemo še do srede septembra, poletne sorte solate še v začetku avgusta, medtem ko bo čas za zimske sorte, ki prezimijo, od konca avgusta naprej. Do začetka avgusta pa je primerna setev jesenskih sort radiča in endivije (razen sorte eskariol). Motovilca nikoli ne sejemo pred avgustom, če bo vročina vztrajala tudi ta mesec, pa setve premaknemo v poznejši čas. Motovilec namreč sejemo še oktobra, takrat za pobiranje spomladi. Če ga bomo sejali avgusta, naj bo to v senco visokih rastlin. Prezgodnje setve motovilca se zaradi vročine pogosto končajo z razočaranjem zaradi hudega napada pepelaste plesni.

Kapusnice: Še avgusta lahko sejemo zgodnje zelje – izraz naj vas ne zmoti, saj je to skupno ime za sorte, ki imajo kratko rastno dobo in hitro naredijo glave, sejemo pa jih zgodaj spomladi in potem v drugi polovici poletja. Kitajski kapus  je najbolje sejati konec julija in prvi teden avgusta, pozni brokoli do konca julija, na Primorskem malo dlje, nadzemno kolerabico pa do srede avgusta.

Stročnice: Nizki fižol lahko sejemo še v začetku avgusta, nizki grah, ki je v primerjavi s fižolom vrtnina, ki ji prija hlad, pa do koca avgusta. Če sta poletje in jesen vroča, lahko grah napade pepelasta plesen.

Korenovke: Podolgovate sorte korenčka lahko sejemo še do konca julija, okroglo sorto korenčka pariški, ki da pridelek zelo hitro, pa do konca avgusta. Za rdečo peso in podzemno kolerabo je čas primeren do začetka avgusta, črno redkev sejemo vse do srede septembra, repo pa še avgusta.

Špinačnice: Špinačo bomolLahko sejali od srede avgusta do srede septembra in jo pobirali še jeseni, prezimovanju namenjeno blitvo pa še ves avgust.

Plodovke: Sredi poletja lahko posejemo še bučke ali kumare, če nam jo je zagodla plesen na listih, še bolje pa je vzgojiti sadike.

Okrogli korenček sorte pariški da pridelek zelo hitro, sejemo ga do konca avgusta. Foto: ArtCookStudio/Shutterstock Foto:

Kaj gre lahko narobe pri setvah na prostem 

Kot smo že omenili, je tveganje, da setve na prosto ne bodo vzklile, največje zaradi visokih temperatur, poleg tega rastline iz poletnih setev zaradi stresa rade predčasno uidejo v cvet. To se dogaja tudi zaradi nepravočasnega redčenja pregostih setev. Mlade rastline (radič, motovilec, grah) v vročini pogosto prizadene pepelasta plesen. Posejane površine tudi težko enakomerno oskrbujemo z vlago.

Pridelajmo lastne sadike

Čas, ki smo ga zgoraj navedli za setve na prosto, je primeren tudi za domačo pridelavo sadik, pri kateri razmere laže prilagajamo, zato je uspešnejša. Vrtnarski strokovnjaki jim dajejo prednost pred poletnimi setvami na prosto. Smiselna je vzgoja sadik skoraj za vse naštete vrtnine, z izjemo berivke, radiča za rezanje, korenčka in repe. Kako vzgojimo poletne sadike vrtnin, preberite tukaj. Če nimamo prostora in možnosti za vzgojo sadik, jih kupimo v vrtnariji, a pazimo, da niso zastarane.