Setveni koledar

Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zelenjavni vrtovi

Pozimi gojimo kalčke in poganjke

Verjetno ste že slišali izraz mikrozelenjava. V finih restavracijah jo uporabljajo več ali manj zgolj za dekoracijo. No, v mojih časih raziskovanja zdravega načina prehranjevanja, 30 let nazaj, smo te rastlinice imenovali poganjki. Šle so z roko v roki z gojenjem kalčkov. Najprej kalček, potem poganjek. Oboje je izredno bogat vir vitaminov, mineralov in ostalih bioaktivnih snovi. Gojimo jih doma na okenski polici, enostavno, brez kakršnihkoli posebnih pripomočkov. Na nas je le, da kupimo seme odlične kakovosti in vsaj dvakrat, še bolje štirikrat na dan seme spiramo.
Foto: Jerneja Jošar
Foto: Jerneja Jošar
30. 1. 2023 | 14:29
3. 12. 2024 | 08:28
9:18

Kaj je kalček in kaj poganjek

Kalček ali embrio je tisti drobni delček, ki je skrit v semenu, na varnem, pravimo, da je seme v spečem stanju. Dokler ne pride v stik z vodo. Voda prodre v seme, seme nabrekne, rezervne snovi v semenu se začnejo spreminjati, kar pospeši začetek rasti kalčka v semenu. Po določenem času nekje prej drugje kasneje, odvisno od vrste rastline, kalček predre semensko ovojnico in pokuka na plan. Ta droben delček rastline sestavljata na eni strani steblo s kličnima listoma, na drugi pa drobcena korenina, imenujemo jo kalček. Takoj ko rastlina zraste in razvije prva dva prava lista, je to poganjek.

Vitaminske bombe

Kalček, poganjek, ni pomembno, oboje je nadvse hranilno in odličen dodatek jedem predvsem pozimi, ko sveže zelenjave primanjkuje. Kar navdušuje pri teh drobcenih rastlinah, je to, da v vsebnosti mineralov in vitaminov prekašajo vsebnosti, ki so v spečem semenu, in kar je skoraj neverjetno tudi v njihovih odraslih verzijah.

Katera semena lahko kalimo

V trgovinah so na voljo semena, ki so namenjena prav kaljenju – kar je na veliko označeno na čelni strani vrečke. To so predvsem drobnejša semena, najpogosteje lucerna – najdete jo pod imenom alfalfa in kreša ter večjih semen fižola mungo in azuki. Poleg njih lahko brez kakršnihkoli zadržkov kalite vsa semena, ki jih imate za setev na vrtu, pod enim pogojem, da so ekološko pridelana. Kalimo tudi semena žit, psevdožit (ječmen, ajda …) in stročnic (fižol, leča …), ki jih sicer uporabljamo pri kuhanju. Sama zelo rada kalim seme sončnic in zimskih buč (hokaido, maslenka …).

Kalček je dragocenejši od semena, zato vedno nakalimo tudi žita in stročnice, ki jih sicer uporabljamo v kuhinji.   

Poceni in preprosto

Za kaljenje ne potrebujete nič posebnega, razen krožnika, papirnate brisačke, steklenega kozarca, okensko polico in seme. Seveda dobite v trgovinah lepe kalilnike. Sama imam doma takega okroglega v več nadstropjih. Z njim dodobra izkoristim prostor, lahko kalim več semen naenkrat na majhni površini. V njem kalimo drobnejša semena, kot so alfalfa (lucerna), kreša, brokoli, redkvica … Če kalilnika nimamo, te vrste semen kalimo na krožniku, v posodici, ki jo dobro obložimo s papirnatim prtičkom, ki pa mora biti ves čas vlažen. Najbolje bo, če si omislite pršilko, s katero dodobra namočite podlago večkrat na dan. Iz svojih izkušenj naj povem, da je meni ta način gojenja kalčkov kar povzročal probleme. Papir se je prehitro izsušil, tako da sem bila kar malo obremenjena z mislijo, da ga ne pozabim navlažiti. V kalilniku je veliko lažje! Kupite ga enkrat (niso dragi) in ga imate za zmeraj. Moj je star že 33 let! Za večja semena, kot so vsa žita, stročnice, semena sončnic, buč, lahko uporabite steklen kozarec. Sama uporabljam poseben kalilnik v obliki valja, ampak kozarec bo v tem primeru čisto v redu.

PREBERITE ŠE: SADILNE POSODICE ZA VZGOJO SADIK LAHKO IZDELAMO SAMI


Kako kalimo drobnejša semena

Drobnejša semena lucerne (alfalfa), kreše, redkvice, gorčice, zelja, brokolija, kolerabice, kalimo na krožniku ali v kalilniku. Pred uporabo jih ne namakamo čez noč, ampak jih samo operemo in dobro odcedimo. Na krožnik postavimo več plasti papirnatega prtička ali kuhinjske papirnate brisače. Debelejši je sloj, bolje je. V krožnik nalijemo vodo, da se papir prepoji in odcedimo. Na vlažen papir razporedimo seme čim bolj na gosto. Pokrijemo s temno krpo, saj seme bolje kali v temi. Izjema je seme lucerne, ki kali na svetlobi. Krpo odstranimo, ko se pokaže kalček. Redno skrbimo za vlažnost papirja. V kalilniku je postopek enak, le da tukaj pač nimamo prtička. Spiramo trikrat na dan.

V vlažnem in toplem okolju pa ne uspevajo dobro le kalčki, ampak tudi kali bakterij in glivic. Zato je temeljito spiranje kalčkov večkrat na dan nadvse pomembno. Čim zaznate zatohel in neprijeten vonj, čeprav na kalčkih niso vidne plesni, jih zavrzite. 

Gorčica in redkvica imata množico drobnih puhastih lasastih koreninic, ki so podobne plesni. 


Kako kalimo večja semena

Večja semena žit in psevdožit torej pšenice, ječmena, rži, ovsa, riža, prosa, ajde, kvinoje ter stročnic graha, fižola, leče, čičerke, soje, fižola munga, fižola azuki kalimo v steklenem kozarcu ali kalilniku valju.

Kozarec ali kalilnik napolnimo s prej opranimi semeni. Semen naj ne bo več kot za eno tretjino kozarca. Kozarec napolnimo z vodo, vendar ne čisto do roba, ker seme nabrekne in s tem poveča prostornino, zato bi voda šla čez rob. Pokrijemo s temnim blagom in namakamo 12 ur (najbolje čez noč). Naslednji dan vodo odlijemo, splaknemo s čisto vodo in dobro odcedimo. Lahko si pomagate s cedilom, ali pa pokrov kozarca na gosto preluknjajte. Kalilnik ima preluknjan pokrov, ki služi odcejanju vode. Ima tudi podstavek na katerega naslonimo valj poševno, da se odvečna voda še dodatno odcedi. Tudi s kozarcem lahko improvizirate, postavite ga na krožnik in naslonite na okoli 3 cm visok predmet. Preden kozarec postavite na stalno mesto, ga potresite, da niso vsi kalčki na dnu, ampak se prilepijo okoli stene kozarca. Tako bodo semena dobila tudi dovolj zraka. Kozarec, kalilnik postavite na okensko polico in ga pokrijte s temno krpo. Seme bolje kali na temnem. Krpo odstranite, čim se pokaže kalček. Dva do trikrat na dan sperete, sojo, čičerko, fižol in grah pa najbolje štirikrat.  

Ajde ne namakamo, samo dobro jo operemo in kasneje enkrat na dan rosimo. Če je seme premokro, namreč rado razpade. 

Uporabnost kalčkov in poganjkov

Kalčke in poganjke sama najraje zaužijem presne. Dodajam jih solatam in večini kuhanim jedem, ko so te že postrežene na krožniku in ne več zelo vroče.

Kalčke soje, čičerke, fižola in graha je treba nujno termično obdelati! Uporabimo jih kot priloge, vmešamo v enolončnice, juhe …

V preglednici najdete podatke o uporabni zrelosti kalčkov in priporočeni dolžini kalčka.

seme
Uporabna zrelost
Dolžina kalčka
Lucerna, kreša, redkvica, gorčica, brokoli, zelje
5 – 7 dni,
cela rastlina s semeni ali samo porezani poganjki
2 – 3  cm,
ko imajo poganjki dva zelena lista
Pšenica, rž, proso, riž
2 – 4 dni
cela rastlina s semeni
Ko kalček doseže dolžino semena
Ječmen, oves
4 – 5 dni
cela rastlina s semeni
Ko kalček doseže dolžino semena
Leča
2 – 4 dni
cela rastlina s semeni
1 – 2 cm lahko tudi daljši
Čičerka
2 – 3 dni
cela rastlina s semeni
Največ 0,5 cm
Nujno podušiti!
Fižol mungo
4 – 6 dni
cela rastlina s semeni
2 – 3  cm
Fižol azuki
4 – 6 dni
cela rastlina s semeni
1 – 2  cm
Fižol, grah
3 – 4 dni
1 – 1,5 cm
Nujno podušiti!
Soja
3 – 4 dni
1 – 1,5 cm
Nujno podušiti!
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine