S takšnim ravnanjem si na vrtu delamo škodo

Obdelovanje mokre zemlje, sajenje in setev v mokroti

Neučakani vrtičkarji pogosto obdelujejo premokro zemljo. S tem jo zbijajo in zelo škodijo mikroorganizmom v njej. Obdelovanje in hoja po mokri zemlji uničujeta njeno strukturo in iztiskata iz nje zrak, nujen za ves živi svet v njej. Čas za obdelovanje zemlje po dežju je šele takrat, ko se prst ne oprijema obutve in orodja. Škodljivo je tudi dotikanje mokrih rastlin, saj z vlago prenašamo bolezni.

Nekaterim, ki imajo na vrtu bolj rahlo prst, se sajenje sadik in setev med deževnimi dnevi zdi še posebej praktično: samo luknje in jarke naredijo, korenine in seme pokrijejo z zemljo in zapovrh še potlačijo. Zmota, tako bo do semen in korenin prišlo bore malo zraka, podobno kot v primeru, če bi po setvi nalivi grdo zbili zemljo.

Tal ne obdelujemo, če se zemlja oprijema orodja.  Foto Krasula/Shutterstock

Zalivanje počez čez rastline

Zalivanje po listih škodi večini vrtnin, razen solatnicam in nekaterim kapusnicam. Na vlažnih listih so idealne razmere za razvoj bolezni (npr. paradižnikova plesen), poleg tega lahko kapljice na njih, posebej če so zalite sredi dneva, v močnem soncu povzročijo na listih ožige. Dobro je zalivanje med vrstice na gredi. Razen izjemoma, zalivamo tla, ne rastlin. Izjeme so: trata, solatnice in v poletni vročini vrtnine in rože, ki so dovzetne za pepelasto plesen. Tako je priporočljivo, da po listih polivamo radič, peteršilj, bučke, od cvetic pa ognjič in cinije.

Zalivamo tla ob rastlini, ne po listih. Foto Ja Crispy/Shutterstock

Zalivanje z močnim curkom

Marsikdo si za zalivanje vrtnin omisli zalivalno cev s priročno pršno glavo, pri kateri je curek mogoče regulirati. Toda pozor, tudi če se držite priporočila in z njo ne zalivate rastlin po listih, temveč jim močite tla »pod nogami«, morate to delati z občutkom: pritisk v cevi mora biti čim manjši, da curek ne zbija zemlje in je ne odnaša. Resda boste s počasnim pretokom vrt zalivali dlje, vendar bodo tla namočena veliko globlje, rastlinam pa bo voda dosegljiva dalj časa.

Zrnca proti polžem uporabljamo zmerno. Foto Petratrollgrafik/Shutterstock

Posipanje sredstev proti polžem na veliko

Modre granule, ki pomagajo vsaj nekoliko omiliti število polžev na vrtu, niso namenjene temu, da bi polži poginili, takoj ko bi se jih dotaknili. V mokrih dneh, ko prileze več polžev na plano, naredijo nekateri vrtičkarji okrog sadik na gredicah široke ceste iz modrih zrnc, pri čemer porabijo pol pakiranja sredstva proti polžem. V resnici pa so namenjena temu, da naredimo majhne kupčke v bližini rastlin, na katerih največkrat najdemo polže. Tem namreč dišijo, zato se potrudijo do njih. Učinkovita so le, če ostanejo suha, za kar poskrbite tako, da zrnca položite na kakšen plastični pokrovček z nizkim robom in nad njega poveznete odrabljeno plastično embalažo, posodico od skute denimo, v katere stranico izrežete obod za »vrata«. Zrnca vsebujejo železov trifosfat, ki deluje na polževo prebavo, zaradi česar v nekaj dneh umre. Ostanki snovi ob razumni uporabi (v skladu z navodili na embalaži) ne škodujejo tlom, rastlinam, niti živalim, ki bi utegnile použiti mrtvega polža. Vsekakor po uporabi granul mrtvih polžev ne boste našli okoli »fronte« na gredici.

Adijo, polži! 5 preverjenih načinov, kako trajno zaščititi svoj vrt, še preden ga napadejo (VIDEO)

Sol nima kaj iskatu na vrtu. Foto Martina Unbehauen/Shutterstock

Soljenje polžev, posipanje soli po tlakovcih

Pri obvladovanju polžev se najbolj obnese kombinacija ukrepov, najučinkovitejše je pobiranje, kar pa ne pomeni, da lahko polže dajete z vedro s soljo, kjer bi se dolgo mučili. Neumnost je tudi neposredno soljenje polžev na vrtnih tleh, saj se sol spere v tla, na soljeni zemlji pa bolj malo raste. Tudi plevela po tlakovcih ne polivamo s slanico, saj se bo sprala na bližnjo trato ali v podtalnico.

Lesni sekanci so za potke, ne za zastiranje tal pod vrtninami. Foto La Huertina De Toni/Shutterstock

Zastirka iz lesnih sekancev

Za zastirko okoli vrtnin, ki preprečuje zbijanje in izsuševanje tal ter upočasnjuje rast plevela, lahko uporabimo travni odkos z zelenice (delno posušeno travo, ki ne cveti ali ne semeni), slamo, nadzemne dele plevela ali trajnic, ki ne semenijo, zdrobljeni miskant ipd.., nikakor pa ne lesnih sekancev, tudi če so ti bolj drobni. Primerni so za potke, ne pa za zastiranje vrtnin, saj les (ogljik) iz katerega so, za razgradnjo porablja dušik iz tal. Pri vrtninah bi se tako kmalu pokazali znaki pomanjkanja dušika, kot je počasna rast in listna bledica.