Sadike vrtnin: Ne sadimo jih v pripeki

Vrtičkarji tako še vedno presajajo pregosto posejano solato, radič, rdečo peso z golimi koreninami. Vendar se pri puljenju korenine bolj ali manj poškodujejo, kar neugodno vpliva na nadaljnjo rast in razvoj rastline – govorimo o presaditvenem šoku. Posebno če sadike presajamo v suho zemljo in ob sončni pripeki, se lahko posušijo ali pa propade del listov. Njihovo »okrevanje« je odvisno od sposobnosti rastline, da se koreninski sistem čim hitreje vraste v okolje ter začne sprejemati vodo in hranila skozi obstoječe in na novo razvite korenine. Zaradi tega se je uveljavila pridelava sadik s koreninsko grudo, v majhnih lončkih, večinoma združenih v t. i. multiplošče iz stiropora ali plastike. 

Solata
Sadike presajamo, ko imajo pet do šest listov. Nekatere sorte (ljubljanska ledenka, leda) imajo rozeto, kot bi bila malce pretegnjena, skuštrana, vendar je takšna le njihova rast. Iz takih sadik zrastejo lepe glavice.

Sadike s koreninsko grudo

Pri sajenju s koreninsko grudico ostane sadika s nepoškodovana in nemoteno raste naprej. Kljub temu je za presajanje na stalno mesto priporočljivo izbrati ne prevroč, raje oblačen dan, gredico dobro pripraviti in rastline zalivati deset dni, dokler koreninice ne prerastejo obstoječe grude in začnejo črpati vode in hranil iz okolice. Pri kupovanju sadik smo zato pozorni, da so korenine mlade (bele), da niso v gojitvenem lončku že natlačene in da koreninska gruda ni presušena. Da bi jih zlahka vzeli iz lončka in da bi se na koreninah zadržalo čim več zemlje, jih najprej dobro zalijemo.

Po občutljivosti sadik na presajanje so vrt­narski strokovnjaki razdelili vrtnine v več skupin. Tiste najmanj občutljive tudi laže prenesejo sajenje brez koreninske grude. Takšne zelo hitro razvijejo nov koreninski splet, hkrati pa se počasi že razvija nadzem­ni del. V to skupino spadajo zelje, brstični ohrovt, solata, radič, endivija, paradižnik in paprika. Občutljivejše so cvetača, zelena, čebula in por. Presajanje brez koreninske grudice pa sploh ni primerno za kumare, bučke, lubenice, dinje. Zanje je značilen zelo počasen razvoj koreninskega sistema, hkrati pa nadzemni del vseeno raste.

Kakovostne sadike 
• enakomerna zelena barva listov
• močan, prepletenkoreninski sitem
• bele koreninice
• srednje velike, kompaktne rastline
• nakazano razraščanje, brez cvetov
• brez škodljivcev in bolezni
• list brezlistnih peg ali znamenj 

Nakup sadik

Ko kupujemo sadike, je prav, da smo pozorni tako na nadzemni del kot koreninski splet. Utrjene sadike so čvrste, zdrave, z dobro razvitimi listi, močnimi stebli, kratkimi internodiji (presledki med listi ali izraščanjem novih poganjkov), enakomerno zelene barve (odtenek je odvisen tudi od sorte vrtnine), z dobro razvitim koreninskim sistemom, ki je prepreda celotno koreninsko grudico. Za presaditev so primerne, če imajo vsaj štiri do šest pravih listov. Da so sadike pretegnjene, govorimo, ko je steblo tanko, krhko, presledki med listi pa dolgi, kar je posledica pomanjkanja svetlobe in previsokih temperatur med gojenjem. Pogosto se pretegnejo pri domači vzgoji, če so dolgo v stanovanjskih prostorih, ker nimamo druge možnosti.

Pred presajanjem je sadike seveda nujno utrditi, za kar v vrtnarijah poskrbijo pred prodajo. Če jih vzgojimo doma, jih postopoma privajamo na nižje temperature na gredah. To naredimo tako, da v topli gredi odpiramo pokrov, lončke s sadikami čez dan postavimo na prosto, ponoči pa jih umaknemo nazaj v zaprt prostor. Zadnje tri dni jih tudi ponoči pustimo zunaj. In še nekaj: sadike na prostem postavimo na tako mesto, da jih ne bodo »zavohali« polži, in tudi po presajanju na gredo jih še nekaj časa pozorno ščitimo pred njimi!

Paradižnik
Sadike paradižnika presajamo na prosto, ko so nočne temperature višje kot 7 °C in ni več nevarnosti slane; v osrednji Sloveniji je to po ledenih možeh maja. Ko kupujemo sadike, se izogibajmo tistih, ki že cvetijo.

Zakaj cepljene sadike?

Pri paradižniku, papriki, jajčevcih, bučnicah, kumarah in melonah je že nekaj časa mogoče kupiti tudi cepljene sadike. Podlaga je izbrana tako, da so bolj odporne proti boleznim korenin in prevodnega sistema. Cepljene rastline so običajno bolj zdrave, hitreje rastejo, so bolj rodne, gojimo jih lahko dalj časa. Pri sajenju je pomembno, da je cepljeno mesto vedno nad zemljo, najbolje jih je posaditi tako globoko, kot so rasle v lončku.