Najlažje pridelamo seme solate, fižola in graha, ker naredijo seme že v prvem letu (odtod ime enoletnice) in so samoprašnice, pri katerih se cvetovi oplodijo praviloma z lastnim pelodom.

Izbira in oskrba rastlin za seme

Za semenitev določimo najbolj zdravo in najlepšo od vseh rastlin solate na gredi – nikar naj vam ne bo žal, da je ne boste pojedli, saj je namen semenitve tudi pozitivna selekcija, ki naj bi dala vedno boljše generacije rastlin. Lahko semenimo eno samo rastlino, če to delamo iz leta v leto in bi radi seme izboljšali, pa je dobro, da jih je več. Vemo, da se kljub enakemu semenu rastline v posevku med seboj razlikujejo, če ne po obliki in velikosti, pa po tem, kako hitro so napredovale, zato izberemo rastline, ki imajo takšne lastnosti, kot si jih želimo. Po izkušnjah pridelovalcev semena je bolje semeniti solato iz sadik kot  posejano.

Solate za semenitev oskrbujemo enako kot za prehrano, pozorno pa spremljamo njihovo zdravje. Pomembno je, da posamični rastlini namenimo več prostora kot tistim, ki jih nameravamo pojesti. Glavnata solata mora najprej narediti lepo, kompaktno glavico, rozetasta pa lepo rozeto. Velika napaka je pobiranje in shranjevanje semena tistih rastlin, ki predčasno uidejo v cvet, še preden so odrasle, ki so razpotegnjene … To velja za semenitev vseh vrtnin, zato moramo vedeti, kakšen je njihov življenjski cikel.

Laže semenimo spomladanske in zimske sorte solate, teže pa poletne, saj so te selekcionirane tako, da teže uhajajo v cvet. 

Od glave do cvetnega stebla

Iz solatne glave poleti zraste do meter visoko steblo, s številnimi rumenimi socvetji. Če gre za krhkolistne solate, ki naredijo trdno zaprto glavico, moramo steblu pomagati, da jo predre, in sicer takrat, ko začne glava dobivati bolj koničasto obliko. To naredimo tako, da jo na vrhu prerežemo v obliki križa, a ne globoko. Steblu lahko naredimo oporo, ni pa nujno. Rumena socvetja bodo sčasoma zamenjale podobne »lučke« kot pri regratu. Takrat je seme zrelo.

Sušenje semenice

Steblo oz. semenico, kot pravimo rastlini, ki semeni, odrežemo, ko je večina cvetov v »lučkah«, in ga posušimo, obešenega z »glavo navzdol«, v suhem, senčnem in zračnem prostoru, na tla pa podložimo papir ali tkanino, da bosta prestregla izpadlo seme. Semenice sušimo v zaprtem prostoru, da do njega nimajo dostopa ptički.

Osuvanje in čiščenje semena

Da bi se seme osulo, suhe cvetne koške manemo med prsti, s semenico rahlo tolčemo po podlagi in se ne trudimo preveč, da bi izluščili prav vsako seme, tista, ki se trdno držijo, niso zrela ali so puhla. Seme sodobnih sort solate je navadno svetlo, pri nekaterih starejših sortah pa skoraj črno. Je drobceno, podolgovato in lahko.

Seme potem večkrat presejemo skozi rešeto, na katerem se navadno obdržijo lažji deli, kot so pleve in deli suhe rastline, lahko ga tudi spihamo. Čiščenje je pomembno zato, da odstranimo čim več delov, na katerih bi se utegnili zadrževati trosi bolezni.

Shranjevanje semena in kaljivost

Suho seme hranimo v suhem, temnem, čim bolj hladnem prostoru, lahko v vrečicah iz blaga, papirja, npr. kuvertah z okenci, če je povsem suho, tudi v steklenih ali plastičnih kozarčkih s pokrovom.

Prav shranjeno seme solate naj bi ohranilo dobro kaljivost vsaj tri leta.

Pomembno

• Semenimo najlepše solate, brez znamenj bolezni, nikoli tistih, ki so predčasno ušle v cvet.
• Seme solate je zrelo, ko je na njej večina cvetov v »lučkah«. Takrat jo porežemo.
• Če semenimo več solat iste sorte, posejane ali posajene hkrati, ima boljše lastnosti seme rastline, ki je šla najpozneje v cvet.
• Prezimne (zimske) sorte solate za seme sejemo septembra ali morda še oktobra. Solata v tem primeru semeni maja.