Sončni ožigi na sadju

Po besedah mag. Andreje Sušnik, vodje oddelka za agrometeorologijo na Agenciji RS za okolje, je nevarnost za  nastanek ožigov največja takrat, kadar temperatura zraka najmanj dva dni zapored za 5 ur dnevno preseže trideset stopinj Celzija, dnevna vrednost sončnega obsevanja pa preseže 2400 J/cm². Na pojav vpliva tudi suša oz. pomanjkanje vode v tleh, vetrovnost in koncentracija ozona v ozračju pa občutljivost rastlin se povečata. Poleg tega je pojav verjetnejši, če so bila pred nastopom povišanih temperatur zraka deževna obdobja, med katerim se je s sadežev sprala zaščitna voščena prevleka.

Na sadežih, npr. jabolkih, hruškah, gozdnih jagodah in denimo aktinidijah, so ožigi okrogle oz. elipsaste zaplate, podobne opeklinam na koži. »Zaradi njih lahko v enem dnevu porjavi zelo veliko listov po vsem drevesu, pri čemer je listna žila vsaj v začetku še vedno zelena do zeleno rumenkasta,« razloži obsežnost pojava Andreja Sušnik.

Občutljivost sadežev za ožig lahko povečata tudi zelena rez pri sadnem drevju poleti in pretirano odstranjevanje listne mase iz območja grozdov pri trtah. Sadeži, ki so bili do tedaj v senci, so nenadoma izpostavljeni sončnemu sevanju.

Pod mestom, ki ga je prizadel sončni ožig, začnejo sadeži gniti, gnitje pa lahko povzroči veliko gospodarsko škodo.