Vrtnarski nasveti: Vzgojite vrt v loncih

Za sajenje si najprej pripravimo posodo. Večja kot je posoda, več zemlje bo v njej in s tem več vode in hranil. Velikost prilagodimo vrtninam. Če imamo balkon na sončni legi, pazimo, da je posoda čim večja, sicer se bo v poletnih mesecih hitro pregrela in rastline bodo uvele. Uporabimo odsluženo plastično embalažo ali kovinsko posodo, ki je že stara in preluknjana. Če smo ljubitelji rustikalnega videza, lahko izkoristimo staro pleteno košaro, a vanjo položimo kopreno, saj nam bo drugače zemlja uhajala ven.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA JERNEJE JOŠAR: VRT V LONCIH

Jagode v koritu

Če radi kuhamo, je prvi odgovor, da brez svežih zelišč ne gre. Zato posadimo različna zelišča, ki so trajnice in jih bomo lahko imeli več let. Če otroci obožujejo jagode, potaknemo zraven še kakšno jagodo. Večkrat rodne bodo risale nasmeh na usta vse leto. Pa še mlade roke bodo z veseljem prevzele zalivanje.

Ustvarimo lahko zelo bujno in zanimivo zasaditev, kot je na fotografiji spodaj. V koritu uspevajo viseče jagode, na levi strani jagodna meta in na desni pomarančna meta. Med njima kraljuje ananasov žajbelj, ki bo kmalu drobno rdeče zacvetel. Vmes je dišeča pokončna pelargonija in verbena, ki sta kompaktne rasti in se bosta čez poletje samo malce prevesili čez posodo. Na drugi strani za rdečo popestritev skrbi milijonski zvonček. Na desni strani se zbirki met pridružita še kodrasta meta z nenavadnim okusom in skodranimi listi ter sivka, da bo poleti obarvala zasaditev z vijoličastim pridihom. Zadaj se skrivajo žametnica (tagetes) z drobnim cvetom in okusom po mandarini. V kuhinji se lahko uporablja cela rastlina, cvet namreč deluje zelo dekorativno na sadnih solatah.

Vrt v zabojčkih

Večina ima rada solato. Če je pri roki nekaj semena, jo lahko v kratkem času vzgojimo in postavimo na mizo. Uporabimo kar lesene zabojčke, v katere položimo kopreno, nanjo nasujemo zemljo in posejemo seme nam ljubih solatnic. Dobro seme hitro kali in z rednim zalivanjem tudi zraste hitro. Solatnice imajo plitev koreninski sistem, a naj ne bo manj kot 10 cm zemlje. Če sejemo za poletje, potem naj bo vsaj 15 cm dobre zemlje. V takšnem zabojčku bo veliko solate, saj jo posejemo v vrste in sproti režemo. Med vrste v širini 5 cm posejemo seme redkvice. Dovolj bo prostora tudi zanjo, z rezjo solate pa ji naredimo prostor.

PREBERITE ŠE: KATERI PARADIŽNIK GOJIMO V LONCIH

Balkon na soncu ali v senci

Načeloma velja, da iste rastline uspevajo tako na soncu kot v senci, je pa res, da manj ko je lega obsijana s soncem, manj bo cvetov, prav tako bodo rastline slabše rasle, poganjki bodo svetlejši, peclji med enim in drugim listom pa daljši. Za lego na soncu so poleg tradicionalnih pelargonij, tako visečih kot pokončnih ali dišečih, hvaležne bolivijske begonije in različice z zvončastimi cvetovi v različnih odtenkih. Dodajmo dišavnice: timijan, sivko, žajbelj, viseči rožmarin, baziliko, nepravo vaniljo, ali listnate rastline, kot so afriški smilj, grenkuljica, hojhere, dihondre ... Kombinacijo zapolnimo še z drobno cvetočimi, kot so mleček, bidens, verbena, lantana ali skevola. Višino na sončni legi bodo odlično poudarile gav­re, perjanke, salvije.

Na senčni legi so največkrat vodilne fuksije ali gomoljne begonije. K njim dodamo tradicionalne tradeskancije, koprive, sladki krompir, deteljice in pijavčnice.

Pri sajenju je dobro upoštevati staro ljudsko modrost, da je primeren čas za postavljan­je korit na prosto šele, ko so ledeni možje mimo, kar pomeni po 15. maju. Nageljni, pelargonije, gavre in tudi trajnice v posodah so med najbolj odpornimi. Zelo pomembno je, da rastlin, kot so begonije, beli mleček, okrasne koprive, sladki krompir, bazilika, ne postavimo na prosto, dokler se nočne temperature gibljejo pod 12 stopinjami. Vse naštete namreč prihajajo iz toplih krajev in zato lepo uspevajo na vročini. Na mraz pa so zelo občutljive. Preden jih preselimo na prosto, jih imejmo pod nadstreškom in na prisojni legi. Ko je napoved hladnih noči, jih zvečer zavarujemo z debelejšo vrtno kopreno. Čez dan, ko se otopli, pa jih odkrijemo.

Komarji na balkonu

Komarji se dejansko prehranjujejo s cvetnim nektarjem, zato so naši balkoni tudi zanje zanimivi. V času, ko samice odlagajo jajčeca, pa potrebujejo tudi človeško kri. Zaznajo nas na podlagi ogljikovega dioksida, ki ga izdihujemo, na podlagi gibanja in toplote, in to tudi 25 do 35 metrov stran. Hišni komar nas nadleguje v večernih urah in ponoči, tigrasti pa je aktiven ves dan. Prav tako prenašajo številne bolezni, ki pa na srečo v Sloveniji niso ravno pogoste. A piki so nadležni, zato se zaščitimo s sredstvom proti komarjem in uživamo v dnevih in večerih na balkonu.