Zelenjavni vrt maja: Naj se ne vrti vse okoli paradižnika

Da bodo bučke dobro obrodile

Bučke so prav tako toplotno zahtevne rastline. Sama jih konec aprila posejem v lončke in sredi maja mlade sadike presajam na prosto. Še vedno pa je čas, da jih posejete kar na prosto. Seme dan prej namočite v kamiličnem ali žajbljevem čaju, da bo hitreje vzklilo in bo rastlina bolj odporna proti boleznim.

Vse, kar bučke potrebujejo, so dobro pognojena tla in kakšen kvad­ratni meter prostora. Pozneje, ko bodo začele nastavljati cvetove, se lahko zgodi, da bo na rastlini veliko več moških cvetov kot ženskih, to pa za nas pomeni tudi malo ali nič plodov. Čezmerno število moških cvetov se lahko pojavi zaradi vremenskih razmer, na katere pravzaprav nimamo vpliva, veliko pa je odvisno tudi od tega, kako bomo rastline negovali. To je dobro vedeti, še preden bučke posadimo na prosto. Da bi cvetove znali razlikovati, si zapomnimo, da ima moški cvet dolg in tanek pecelj, medtem ko je pecelj ženskega cveta kratek in debel.

Vremenske razmere, ki vplivajo na nastavek ženskih cvetov:

• Ob zmernih temperaturah se bolje razvijajo ženski plodovi, dolg dan in visoke temperature pa so vzrok za večje število moških cvetov.
• Zaradi večjih temperaturnih nihanj je nastavek ženskih cvetov manjši.
• Pri temperaturah, višjih od 38 °C, cvetovi in plodovi odpadajo, ženski cvetovi se preoblikujejo v moške. 
• V preveč deževnem in hladnem obdobju cvetovi in zametki plodov odpadajo. 

Moški cvet bučke (na fotografiji) ima dolg in tanek pecelj, medtem ko je pecelj ženskega cveta kratek in debel. Foto:

• Premočno gnojenje z dušikom spodbuja tvorbo moških cvetov in zavira tvorbo ženskih.
• Pomanjkanje kalija in kalcija je prav tako razlog za slabše nastavljanje cvetov in razvoj plodov. Zato že ob sajenju dodamo nekaj les­nega pepela in kamene moke. Čim rastline začnejo nastavljati cvetove, dognojujemo z gnojili za plodovke, ki vsebujejo kalij, ali pa si jih pripravimo sami iz gabeza. Dognojujemo tudi s kalcijevimi listnimi gnojili.
• Za boljši nastavek ženskih cvetov je nujno redno pobiranje mladih plodov.
• Bolj so rastline osvetljene in grmi razprti, boljša je zasnova ženskih cvetov. Zato odstranjujemo liste, ki rastejo pregosto.
• Odstranjevanje dela moških cvetov pospešuje nastajanje ženskih.
• Prevelika suša je prav tako lahko vzrok za premajhen nastavek ženskih cvetov. Zato poskrbimo za organsko zastirko, ki bo tla ohranjala vlažna, in zalivamo.
• Glavni opraševalci bučk so čebele in čmrlji. Ob prenizkih in previsokih temperaturah ali v daljšem deževnem obdobju je aktivnost čebel manjša, zato je opraševanje slabo. Če takšno obdobje traja dalj časa, si pomagamo sami – oprašujemo ročno. 
• Pa posezite še po kakšni novejši sorti, ne samo po tistih dolgih temno zelenih ali svetlo zelenih s temnimi prižami. Obstajajo še sorte s temno rumenimi plodovi ter ljubkimi okroglimi bučkami, temno zelene ali temno rumene barve in sorte patišonk, ki se ponašajo s plodovi v obliki rože. 

Bolj bomo fižol pobirali,  več ga bomo imeli

Stročji fižol je ne samo zelo hvaležna stročnica, ki ne zavzame veliko prostora, ampak je tako, kot je koristna za naše telo, koristna tudi za tla. Na koreninah fižola in drugih stročnic živijo bakterije, ki v belih gomoljčkih shranjujejo dušik, pridobljen iz zraka. Tako je rastlina preskrbljena z dušikom, hkrati pa so s tem elementom obogatena tla in koristi vrtninam, ki bodo sledile posevku fižola. Nekateri ste s setvijo pohiteli že v aprilu, nekateri ga boste šele sejali. Da ga boste lahko pobirali celo poletje in jesen, ga sejte v več intervalih. Najbolje vsaka dva ali tri tedne manjšo količino. In ne pozabite, pogosteje ga boste pobirali, bolj bo fižol nastavljal nove cvetove in s tem stroke. Pobirajte ga na dan za plod in pridelek bo še obilnejši. 

Plod mehiške kumare je videti kot 2,5 cm velika lubenica. Foto:

Maj je tudi čas sajenja kumaric. Od tistih za vlaganje do velikih z gladko lupino in malo semeni za solate. Pred leti sem na svoj vrt posadila rastlino z imenom mehiška kumara. Tako prijetno me je presenetila, da ji od tedaj vedno namenim nekaj kotičkov vrta. Strokovno ime Melothria scabra kaže, da tale kumarica pravzaprav botanično ni kumarica. V Mehiki in Srednji Ameriki, od koder prihaja, ji pravijo tudi majhna lubenica, saj so njeni ljubki, do 2,5 cm veliki plodovi na las podobni mini lubenicam. Je ovijalka, zato potrebuje oporo. Sama ji najraje naredim oporo v obliki indijanskega šotora, kar je pozneje, ko se vzpne po kolih in oblikuje množico dlanasto deljenih listov, videti nadvse privlačno. Lepa, z obilico plodov, ki jih pobiramo od julija do prve slane, bo vam popestrila tako vrt kot jedilnik. Samo tako za hrustanje, mimogrede, na sprehodu po vrtu, ali dodatek paradižnikovi solati in vlaganje v kis. Poiščite seme ali sadike in z njo nemudoma na vrt. Boste videli, kako so šele otroci navdušeni nad njo!

Tropski okus kar na zelenjavnem vrtu ali v loncu

Še eno dokaj novo rastlino vam želim predstaviti. Ta je prinesla še večjo pestrost v svet sadnih okusov. Pepino ali melonasta hruška (Solanum moricatum) prihaja iz zahodnega dela Južne Amerike. Je bližnji sorodnik paradižnika, jajčevca in drugih razhudnikovk, na kar kažejo za to družino tipični zvezdasti cvetovi. Ker je tako kot njegovi sorodniki tudi pepino rad na toplem, ga šele zdaj presajamo na prosto. Namenimo mu sončno lego ter prst dobro pognojimo, pozneje pa mu omogočimo oporo. Dobro se bo obnesel tudi v loncih ali celo obešenkah, pri katerih se poganjki s plodovi prevešajo navzdol. Plodovi, velikosti kot pri jajčevcu, bodo začeli dozorevati konec julija in nas bodo razveseljevali vse do prve slane. Je brez znanih bolezni in škodljivcev, nezahteven za gojenje, poleg tega je lepa rastlina. Plodove pepina lahko v hladnem in temnem prostoru uspeš­no hranimo do pomladi. 

Sočno, sladko meso, v katerem se prepletajo okusi melone, hruške, manga, ananasa in še česa, je tako nepopisno okusno, da se splača košček gredice nameniti temu sadežu. Za zdaj sta znani dve sorti, in sicer temno vijoličast s svetlimi prižami in rumeno oranžen s temnimi prižami. Pojemo ga kar surovega, sicer pa lahko iz njega pripravimo tudi kompot ali marmelado, da o sadnih kremah za sladice ne izgubljam besed. 

Rozetasta sorta hardy odlično prenaša vročino, v suši pa jo je treba zalivati. Foto:

Da, o solati govorim. Tako zelo si je po dolgi zimi želimo, da spomladi pretiravamo s setvijo. Namesto da bi sejali vsaka dva tedna manjše količine, posejemo celo vrečico semen naenkrat. Posledica je preveč solate, ki je ne moremo pojesti in ničkolikokrat pristane na kompostu, ker nam uide v cvet. Po drugi strani pa pridejo predolga obdobja brez nje. Zato tudi v tem času sejemo po malem in večkrat. Vendar ker solata poleti tako rada prehitro uide v cvet, premišljeno izbiramo sorte. Poiščemo take, ki so odporne proti vročini in suši. 

Sorti, ki zelo dobro prenašata vročino in sušo, sta rozetasta till in krhkolistna poletni čudež.

Sorte, ki dobro prenašajo vročino, vendar zahtevajo zalivanje, če nastopi suša, so mehkolistna glavnata ovation in štirisezonski čudež, krhkolistna glavnata great lakes, rozetaste hardy, pocarde in rubinette.