Zimska pomoč pticam ni le hrana – 9 nasvetov

Za tiste, ki bi radi čez zimo s prijazno ureditvijo privabili ptice na vrt, jih pokazali otrokom in poleg tega pripomogli k biotski raznovrstnosti okolice doma, smo pripravili devet priporočil.

Z vrta ne počistimo vsega listja in vejevja

Vrtovi, kjer glavnino predstavlja nizko postrižena trata, s katere smo pograbili vsak naneseni listek, niso pravo okolje za ptičke. Tam, kjer imamo listopadno grmovje in drevje, ne zberimo vsega listja v vreče ali ga odložimo v kompostnik. Če ga že ne uporabimo kot zastirko za gredice, ga del zgrabimo na kupe in s pomočjo porezanega vejevja in dračja tu in tam naredimo lične kopice.

V takšnem kupu bodo ptice brskale za žuželkami, njihovimi jajčeci, polži, poleg tega bodo v njih našle zavetje. Kosi in taščice denimo bodo ob nizki snežni odeji pod listno zastirko na gredicah laže prišli do deževnikov.

Zavetje v živih mejah, grmovju, duplih starih dreves

Dobro zavetje za majhne ptice, ki čez zimo ostanejo pri nas, predstavljajo gosto grmičevje, žive meje in povešave veje iglavcev pri tleh. Bolj prepletene in goste, morda celo trnate so veje, manj je možnosti, da bodo za ptiči stikale mačke. Ptice v njih, še posebej v zimzelenih, najdejo zaščito pred vetrom in padavinami, nekatere v njih tudi gnezdijo. Izvrstno zavetišče in gnezdišče so tudi dupla v starem (sadnem) drevju.

Naš kolega fotograf Igor Modic je po »zaslugi« orehov in jabolk pozimi »portretiral« nešteto ptic, tudi tega detla. FOTO: Igor Modic

Posadimo grmovnice, na katerih se pozimi ohranijo plodovi

Posebno vrednost za ptičji svet imajo grmi, žive meje in drevesa z drobnimi plodovi, ki se ohranijo čez zimo ali pozno v jesen: najsi bodo to šipek, glog, bršljan, jerebika, češmin, navadni dren, črni trn, dobrovita, ognjeni trn, panešpljica ali okrasna jablana, njihovi plodovi so za ptice dragocena hrana. Dobrodošlo je tudi, če na sadnem drevesu pustimo nekaj zdravih plodov neobranih. Tiste, ki bi morda splesneli (postali t. i. mumije), sklatimo na tla.

Zanimivi so tudi storži

Mnoge ptičje vrste se hranijo z drobnimi storžki kitajskega brina (Juniperus), semeni iz storžev tuj (pogovorno »cipres za živo mejo«), iz borovih storžev ipd.

Ne porežimo semenskih glavic cvetja

Skoraj tradicionalna navada slovenskih vrtičkarjev je, da pred zimo porežejo suhe in odcvetele trajnice skoraj do tal, enako storijo s suhim klasjem in listnimi šopi trav pa enoletnih cvetic, kot so cinije in črna kumina. A potem ko je njihovo cvetje jeseni nehalo zagotavljati hrano za žuželke, suhe semenske glavice še vedno vsebujejo hranljivo seme za ptice. Te ga na neprekopanih gredicah najdejo tudi na tleh. S semenom so bogate denimo trajnice, ki cvetijo do jeseni, kot so ameriški slamniki, rudbekije, okrasne trave, konjska griva idr. Na vrtu pustimo tudi nekaj cvetov navadnih ali okrasnih sončnic.

Lišček na suhi navadni ščetici, ki je zelo zdravilna rastlina. FOTO: Rui Manuel Teles Gomes/Shutterstock

Skrbimo za svežo vodo, razbijamo led

Ptice pozimi teže kot do hrane dostopajo do sveže vode. Potrebujejo jo tako za pitje kot za kopel. Na varna mesta na vrtu, najraje na dvignjeno mesto, do katerega nima dostopa mačka, namestimo ptičje napajalnike. Dobro mesto je blizu grmovja ali žive meje, kamor se lahko ptice hitro umaknejo pred mačko (upoštevati moramo namreč, da z mokrim perjem težko letijo). Napajalniki oz. ptičje kopeli so plitvi kamniti, porcelanasti ali plastični široki podstavki, v dobro založenih vrtnih centrih se dobijo tudi namenske posode. Strokovnjaki poudarjajo, naj voda v njih ne bo globlja od 5 cm, da v njej lahko stojijo tudi najmanjše ptice. V globlji vodi se namreč lahko utopijo. Na nekaj dni menjamo vodo, odstranjujemo alge in posodo občasno pomijemo z detergentom. Pozimi z gladine odstranjujemo led, v vodo pa nikoli ne dajemo sredstva proti zamrzovanju, saj je za ptice strupeno.

Zakaj hrana v krmilnici

Ptice bi nastavljeno hrano pobirale tudi s tal, a so tam izpostavljene mačkam, poleg tega se krma navlaži. Zato imajo običajne ptičje krmilnice strešico ali drugačno zaščito pred vlago in so dvignjene na drogu bodisi obešene na drevesno vejo (tu imajo mačke boljši dostop do njih). Če želimo ptičjo krmilnico izdelati sami, si pomagamo z navodili na spletni strani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Če bi radi izdelali gnezdilnico, za kar je čas do zgodnje pomladi, pa tu najdemo tudi načrt.

Prednost te moderne krmilnice je, da nanjo ne more splezati mačka. FOTO: Makaam/Shutterstock

Krma

Splošno pravilo je, da ptice hranimo le s hrano, ki jim je v enaki obliki dostopna tudi v naravi. Nikoli jih ne hranimo z ostanki človeške hrane, posebej ne kuhane in začinjene. Kot smo opisali zgoraj, se hranijo s plodovi grmovnic in dreves ter semen in sadeži rastlin, ki ostanejo na vrtu.

Sicer pa je za krmljenje zrnojedih ptic naprodaj namenska mešanica semen, npr. mešanica sončničnih semen, prosa in semen konoplje. Mešanica za talno krmišče naj vsebuje konopljina in sončnična semena, oves, pšenico in proso.

Pticam lahko nastavimo tudi bukov žir, ki smo ga nabrali jeseni, ali bučna semena, velikemu detlu pa neoluščene orehe in lešnike. Najbolje je, če jih nastavimo kar na tla ob drevesu.

Posebno vrednost za ptičji svet imajo grmi, žive meje in drevesa z drobnimi plodovi, ki se ohranijo čez zimo. FOTO: Coolr/Shutterstock

Kaj pa mačka in pes

Ker v naseljih in bližnji okolici hišne mačke uplenijo veliko ptic, predvsem pozimi (npr. na krmilnicah) ali pa spomladi in poleti, ko lovijo mladiče ptic, jim lahko na ovratnico namestimo kraguljček, ki z zvokom opozarja ptice, predlagajo pri DOPPS in dodajajo, naj v času zore in mraka mačko zadržimo v hiši, saj so ptice v tem obdobju najbolj aktivne in s tem privlačne za plenilce.

Pse je med sprehodom po naravi priporočljivo imeti na povodcu, saj s svojim stikanjem pri tleh, preženejo ptice iz zavetišč in talnih gnezdišč.