V obeh primerih gre za suho hrano, vendar med njimi obstajajo pomembne razlike v načinu izdelave, sestavi in namenu.
Briketi so izdelani s postopkom ekstrudiranja, pri katerem se sestavine najprej zmeljejo, nato pa pod vplivom toplote in pritiska oblikujejo v različne oblike in velikosti. Visoka temperatura med postopkom pomaga uničiti nekatere bakterije in omogoča dolgotrajno shranjevanje, a hkrati se z visoko temperaturo uničijo tudi nekatera naravna hranila. Zaradi tega brikete pogosto obogatijo z vitamini in minerali.
Zaradi razlike pri prebavi peletov in briketov se peleti lahko mešajo s svežo hrano, medtem ko to pri briketih ni priporočljivo.
Zaradi predelave so hranila že delno pripravljena za absorpcijo, zato se lahko v krajšem času absorbirajo, kar je koristno za pse, ki potrebujejo hitro dostopne vire energije. To lahko pomeni tudi, da se kalorije hitreje izkoristijo, kar je dobro za aktivne pse, pri manj aktivnih psih pa to lahko vodi v prekomerno telesno težo.
Pri peletih je drugače, saj jih izdelujejo s hladnejšim postopkom stiskanja. Sestavine so manj obdelane, posledično v njih ostane več hranilnih vrednosti, a se zaradi gostote počasneje sproščajo v prebavnem traktu. Za nekatere pse je to lahko boljše, saj postopno sproščanje hranil podaljšuje občutek sitosti in preprečuje hitre spremembe v krvnem sladkorju, prav tako je postopno sproščanje energije koristno za pse, ki potrebujejo stabilen oziroma enakomeren nivo energije čez dan (na primer delovni psi). Zaradi razlike pri prebavi peletov in briketov se peleti lahko mešajo s svežo hrano, medtem ko to pri briketih ni priporočljivo.
Briketi so običajno zelo suhi, z zelo nizko vsebnostjo vlage, kar pomeni, da mora pes popiti več vode za ustrezno prebavo in s tem preprečiti, da ne pride do zaprtja. V nasprotju z briketi imajo nekateri peleti višjo vsebnost vlage, še posebej, če gre za bolj naravno hrano brez dodanih konzervansov. To lahko olajša prebavo ter pomaga, da se hrana hitreje raztopi v prebavnem traktu.